Začetek šolskega leta, začetek konca sodne bitke. Foto: EPA
Začetek šolskega leta, začetek konca sodne bitke. Foto: EPA
Branimir Štrukelj
V Svizu so prepričani, da je bila njihovim članicam in članom kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic in pravica do sodnega varstva. Foto: MMC RTV SLO

Kot je znano, je okoli 3.500 učiteljev z visokošolsko izobrazbo na prvostopenjska sodišča vložilo odškodninske zahtevke zaradi neupravičenega izplačila plač po 5.a namesto po 14. členu zakona. Učitelji so to storili po precedenčni odločitvi vrhovnega sodišča iz decembra 2007, ki je dalo prav tožečemu učitelju. Vrhovno sodišče je julija v podobnem primeru tožeče
učitelje zavrnilo.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je ob tem spomnil, da vrhovno sodišče pri svoji zadnji odločitvi, s katero je zavrnilo lastni sklep iz leta 2007, ni zanikalo, da bi bili učitelji upravičeni do izplačila plač po 14. členu zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ampak je kot razlog za zavrnitev zahtevkov devetih učiteljev navedlo, da se niso pravočasno pritožili na sklepe ravnateljev. V Svizu so prepričani, da je bila z odločitvijo vrhovnega sodišča njihovim članom kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic in pravica do sodnega varstva.

Glas "prizadetih" učiteljev, s katerimi so se sestali, je po Štrukljevih besedah enoznačen: "Odločitev vrhovnega sodišča ni pravična in jo razumemo kot posledico nekih pritiskov, pod katerimi je vrhovno sodišče spremenilo svojo prvotno odločitev." Štrukelj je namreč opozoril, da je pri prvi pritožbi posameznega učitelja decembra 2007 šlo za nekaj tisoč evrov, pri 3.500 tožbah pa "je to lahko strošek, ki je višji od 20 milijonov evrov".

Štrukelj poziva ustavno sodišče, da zaradi veliko ljudi, ki čakajo na prvostopenjskih sodiščih, o zahtevi učiteljev odloča prednostno. Obenem pa v Svizu želijo, da prvostopenjska sodišča do odločitve ustavnega sodišča prekinejo postopke.

Predsednica sindikalne konfederacije osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih Irena Lipovec je spomnila, da učitelji z visokošolsko izobrazbo, od katerih je bila po letu 1996 "naenkrat" zahtevana univerzitetna izobrazba, zaradi česar so jim izplačevali nižjo plačo, niti niso imeli pogojev (plačilo šolnin, študijski dopust), da bi lahko pridobili manjkajočo izobrazbo.