Letošnja, že sedma zapovrstna akcija solidarnostnega odpovedovanja daje poudarek stanju v družini, je na tiskovni konferenci dejal generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic. V akciji, ki časovno sovpada s krščanskim postnim časom in se konča na veliko soboto 7. aprila, poleg prej omenjene humanitarne organizacije sodelujejo tudi organizacija za varnost prometa, Zavod Med.Over.Net, Zavod varna pot in Katedra za družinsko medicino na ljubljanski medicinski fakulteti.
Vsi, ki se želijo akcije udeležiti, lahko svojo udeležbo potrdijo na spletni strani www.brezalkohola.si
"Letos delujemo preventivno in v solidarnosti s tistimi družinami, v katerih ni veselja. S tistimi družinami, ki so zapadle v gorje alkoholizma," je dejal Jerebic. Alkoholizem je primerjal z letošnjo zimo. Povsod okoli nas je polno snega in tako je tudi z alkoholom - opazimo ga povsod okoli nas, pri sebi pa ga opazimo šele takrat, "ko nas zares zagrabi". Prav zato je pomembna preventiva (tudi s to akcijo), da se "tega gorja" zavemo, preden pride v nas, je sklenil Jerebic.
Alkohol pri četrtini smrtnih žrtev na cestah
Vsako jutro ob poslušanju kronik "človek zgroženo ugotovi", da je zaradi vožnje v vinjenem stanju noč na policijskih postajah preživelo od deset do dvajset voznikov, je dejal Bojan Oblak iz agencije za varnost prometa. Postregel je s statistikami: lani je bilo 1.845 prometnih nesreč z vinjenim povzročiteljem, vinjeni vozniki pa so odgovorni za skoraj četrtino vseh smrtnih žrtev na naših cestah. Zaskrbljen je, ker je povprečna stopnja alkohola pri tistih, ki noč preživijo na postaji, 1,5 promila.
Večina vinjenih voznikov je tudi kroničnih zasvojencev z alkoholom, je v predstavitvi medicinskega vidika tega pojava na podlagi skoraj štirih desetletij izkušenj obširno predstavil Jože Jakopič, psihiater na enoti za zdravljenje odvisnosti od alkohola na ljubljanski Psihiatrični kliniki. Največjo ceno tega pojava, ki je "popolnoma iracionalen" in prinaša težke posledice na vso okolico, plačujejo otroci, je zatrdil.
Ključne napake pri poskusih zdravljenja
Odločitev o tem, "da je nekaj treba ukreniti", mora dozoreti znotraj družine - mož ali žena zasvojene osebe mora storiti odločilni korak in partnerja usmeriti v zdravljenje. Vendar nikakor ne na racionalni ravni, je opozoril psihiater. Izpostavil je po njegovem mnenju največjo in najpogostejšo napako vseh, ki poskušajo zasvojeno osebo odvrniti od alkohola. "Vsi ji poskušajo dopovedati, da je zasvojena. Problem je, da to zasvojena oseba navadno še preveč dobro ve," je dejal in dodal, da je to temelj začaranega kroga.
"Ta stvar je močnejša od mene" ...
"Odvisnik svojo zasvojenost zelo hitro opazi in ugotovi, da je nebogljen. Na tem zori spoznanje, ki ga v društvu Anonimni alkoholiki imajo že desetletja. Ta stvar je močnejša od mene," je pojasnil. Alkoholika se torej v zdravljenje ne da usmeriti z argumentacijo, temveč s pritiskom, dokler v njem samem ne dozori želja po zdravljenju. Navadno je to dogodek, ki izbije sodu dno - na primer, ko se dolgoletni prijatelj do začetka zdravljenja odpove prijateljevanju, ali ko vnučki opito osebo vidijo v nezavidljivem položaju.
... a učinkovita pot ven obstaja
Od te točke naprej lahko veje optimizem, je zatrdil psihiater, saj za razliko od desetletij nazaj dandanes stroka pozna učinkovita sredstva, ki lahko pripeljejo do trajnega izhoda. "Nekoč ozdravljenih alkoholikov praktično nismo poznali. Danes je pa veliko nekdanjih alkoholikov javno in z veseljem prizna: nekoč sem bil zasvojen. Nisem več," je sklenil Jakopič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje