Minister za promet, ki opravlja tekoče posle, Aleš Zalar je na konferenci pred slovesnostjo ob 40-letnici preventivno-vzgojnega dela na področju varnosti cestnega prometa povedal, da je slovenska policija pomemben del preventivne dejavnosti v prometu.

Poudaril je, da policija s svojimi akcijami opozarja, da se predrznost in neprevidnost na cestah ne izplačata. Uvedba hujših sankcij za voznike, ki je začela veljati leta 2011, pa je po Zalarjevih besedah sporočilo voznikom, da se vožnje pod vplivom alkohola, prehitre vožnje in vožnje v nasprotno smer na avtocestah ne more tolerirati.

"Varnost na cestah prioriteta vlade"
Boljša prometna varnost je bila že od začetka mandata ena izmed prednostnih nalog vlade, je zatrdil in pojasnil, da je nova zakonodaja prinesla celovit pristop do obravnave najhujših kršilcev. Uvedla je tudi prioritetno obravnavo najhujših kršilcev na sodiščih in višje kazni za alkoholizirane in prehitre voznike ter tiste, ki po avtocestah in hitrih cestah vozijo v nasprotno smer.

"Manj smrti zaradi alkohola"
Kot je zatrdil, je vse manj povzročiteljev nesreč pod vplivom alkohola ter smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb zaradi alkohola. Do 21. decembra letos je bilo na slovenskih cestah 138 mrtvih, obenem pa je bilo letos 143 povzročiteljev pod vplivom alkohola manj kot lani (1.795). Alkoholizirani udeleženci so povzročili manj prometnih nesreč s smrtnim izidom (letos 25, lani 45) in prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo (letos 133, lani 150). Zalar je dodal, da se je letos močno zmanjšalo število prekoračitev hitrosti (letos 95.543, lani 115.897).

Zalar je izrazil velika pričakovanja od skupin strokovnjakov za obravnavo smrtnih prometnih nesreč in cestne infrastrukture, ki naj bi delo začele leta 2012. Tudi z njihovo pomočjo, v skladu z evropskim konceptom varnosti cestnega prometa, naj bi dosegli prepolovitev letnega števila smrtnih žrtev na cestah do leta 2021.

"Slovenija ne sme zaspati"
Rezultate slovenske policije in drugih organizacij s področja varnosti v cestnem prometu je pohvalil tudi Antonio Avenoso, izvršni direktor evropskega Sveta za varnost prometa. Slovenija je namreč samo ena izmed desetih članic EU-ja, ki je v preteklih desetih letih prepolovila število smrtnih primerov na cestah. Ob tem pa Slovenija ne sme zaspati na lovorikah, saj je še vedno nad povprečjem EU glede pri številu mrtvih na prebivalca, je še opozoril.

Pri nas se z varnostjo v cestnem prometu ukvarja več kot 4.000 prostovoljcev v 30 nevladnih organizacijah. Na leto opravijo več kot 60.000 ur dela, je zatrdil Ljubo Zajc, direktor Javne agencije za varnost prometa. Poudaril je, da segajo prvi varnostni ukrepi na Slovenskem že v 19. stoletje, in dodal, da 40 let Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu spremljata še lanska stoletnica AMZS-ja in 90-letnica ustanovitve Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, ki bo prihodnje leto.