Uporabnike bodo vključevali v vse faze pri pripravi politik in zakonodaje. Rok za pripombe na predlog je 15. oktober.

Storitve se bodo v prihodnjih letih še bolj prilagajale uporabnikom, kar omogočajo nove tehnologije, ki so v vzponu, so zapisali na ministrstvu. Da bodo lahko zagotavljali ustrezne storitve, morajo biti javni uslužbenci po njihovem opozorilu kompetentni za opravljanje nalog na svojem strokovnem področju dela.

Vsem javnim uslužbencem je treba po navedbah iz predloga omogočiti nadgradnjo znanja skozi vseživljenjsko učenje. Odstotek oseb v starosti od 24 do 64 let, vključenih v vseživljenjsko učenje, je dolga leta nazadoval, v letu 2021 pa je bil viden preskok, saj se je delež zvišal na 18,9 odstotka.

Hkrati si bodo prizadevali, da se bo kompetenčni model za državno upravo v praksi bolj uporabljal. Ta model pomaga širiti zavedanje, da so za uspešno opravljanje dela poleg formalne izobrazbe in strokovne usposobljenosti pomembne tudi veščine, spretnosti in vrednote.

Da se bo Slovenija na področju javne uprave približala najrazvitejšim državam, bo treba dodatno vlagati v usposabljanje ter spodbudo zaposlenih in vodstvenega kadra tudi na področju inoviranja. Inovativni pristopi in rešitve bodo trajno pozitivno vplivali na razvoj, so prepričani na ministrstvu.

Ob tem bodo glede na predlog še naprej izboljševali ponudbo in kakovost javnih digitalnih storitev. Evropska komisija namreč uvršča Slovenijo v skupino držav z neizkoriščeno e-upravo. Naša država sicer napreduje na področju e-uprave in pri pokritosti z optičnim omrežjem, saj je pokritih tri četrtine gospodinjstev, medtem ko povprečje EU-ja znaša dve tretjini.

S strategijo naj bi zadovoljstvo uporabnikov z javnimi storitvami povečali. Glede na to bo potrebna prenova postopkov, izvajanje storitev v javni upravi pa želijo bolj prilagoditi uporabniku. Prav tako napovedujejo vpeljavo sistema za zagotavljanje kakovosti v javni upravi.