Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Prvi in zadnji sta robna in enaka. Vsi šolarji pridejo v šolo brez omejitev, kar je malo verjetno. Skrajni pa, da vlada zapre vse šole zaradi izjemno slabe epidemiološke slike.

Preostali predvideni modeli šolanja so kombinacija pouka v razredu in po spletu. Dijaki neke šole po nobeni od predlaganih različic ne bodo ves čas na šoli. Ministrstvo bo odločilo v drugi polovici avgusta, po katerem od predvidenih modelov bodo šolarji začeli pouk v novem šolskem letu.

Poglejmo hibridne modele, ki so ob robnih po besedah ravnateljev v igri. Osnovna šola: učenci od prvega do vključno petega razreda imajo pouk v matični učilnici v šoli, preostali na daljavo.

Drugi model: vsi učenci so v šoli kot pretekli mesec, a učenci vzdržujejo razdaljo med seboj, se ne dotikajo, ne mešajo, ne srečujejo na hodnikih.

Pečan: To so neživljenjska priporočila

To so popolnoma neživljenjska priporočila inštituta za javno zdravje, opozarja predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan: "Če ne bodo jeseni te omejitve bistveno drugačne in življenjske, potem ne vem, kako bomo. Ne želim si, da bi nekdo, ‒ naj si bo sindikat ‒ pozival šole, ravnatelje, učitelje ... k državljanski nepokorščini, ker se ne bomo mogli držati priporočil NIJZ-ja."

Srednja šola: polovica dijakov neke šole, na primer dijaki prvega in drugega letnika, obiskuje pouk v razredu dva tedna, dijaki tretjega in četrtega pa v virtualnem svetu. Po dveh tednih se skupini zamenjata in nato kolobarijo na štirinajst dni.

Zadnja različica: dijaki obiskujejo le praktični pouk v šoli, predavanja iz splošnih in strokovnih predmetov pa poslušajo prek spleta.

Hibridni obliki pouka bosta zahtevali prilagoditve urnikov, vodili bosta v preobremenitve učiteljev, ugotavlja predsednica srednjih šol Fani Al Mansour.

"Učitelj se bo moral odločiti, katere vsebine bo peljal na daljavo in katere vsebine bo izvajal, ko bo imel razred pred seboj. Kako peljati zgodbe v novem šolskem letu, je en velik vprašaj z veliko podvprašanji," opozarja.

Ravnatelj Pečan pa opominja, da je marsikateri ravnatelj lahko organiziral pouk v juniju le zato, ker je zavestno kršil priporočila NIJZ-ja in se izpostavil globam, tudi odškodninskim tožbam v primeru okužbe. Svoje bojazni je Pečan podkrepil s primerom iz neke šole, ko je eden od staršev zagrozil učiteljici s tožbo zato, ker se je le dotaknila njegovega otroka.