Znanstveniki se namreč strinjajo, da so vremenske spremembe povzročile smrt veliko več ljudi kot pa vse vojne in terorizem skupaj in da bo tako tudi v prihodnje.

Podnebne katastrofe - Slovenija ni izjema
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) napoveduje povečano obolevnost in umrljivost zaradi vročinskih valov in drugih vremenskih dogodkov, ki jih spremljajo. Napoved tako vključuje tudi poškodbe, ki so posledica neviht, poplav, suše in požarov. Tudi Slovenija v tem pogledu ni izjema, saj so državo v preteklosti že prizadele katastrofalne suše, toča, poplave, plazenje, razmočena prst, vročinski valovi in močan veter, ki je dosegal tudi rušilno moč.

Vreme ne izbira med revnimi in bogatimi
Prav število žrtev v orkanih in ob vročinskih valovih v Evropi in ZDA kaže, da da vremenske skrajnosti ne izbirajo med bogatimi in revnimi državami, ampak se bodo morale s spremembami spoprijeti vse države. WHO izrazito poslabšanje razmer zaradi podhranjenosti pričakuje predvsem v Afriki in Južni Ameriki, kjer se bo pridelava hrane zaradi manjše količine padavin zmanjšala za 50 odstotkov.

WHO je prepričan, da bo vse več tudi srčno-žilnih bolezni, kar je posledica povečane koncentracije talnega ozona. Povečala se bo tudi obolevnost zaradi nekaterih okužb in obolenj, ki se prenašajo z vodo, hrano, insekti in drugimi prenašalci. Več bo malarije, diareje, spremenilo pa se bo endemsko območje za mrzlico denga.

Vpliv podnebnih sprememb na zdravje je precej odvisen tudi od gospodarske razvitosti, revščine, infrastrukture javnega zdravstva, izobraževanja, lokalne izrabe tal in političnih razmer v držav. Vreme in podnebje poleg tega vplivata na prehransko varnost in dostop do pitne vode ter energije.