Kljub veselju in zanosu, ki sta zajelo slovensko ozemlje po uradni razglasitvi plebiscitarne odločitve, da Slovenija stopi na svojo neodvisno pot in se odcepi od Jugoslavije, so povečane dejavnosti jugoslovanske armade sejale nemir in črna pričakovanja. Da slovenski odhod iz skupne države ne bo uspel brez vsakega boja, je bilo številnim jasno že na dan slovesne razglasitve neodvisnosti.

Prvi tanki na mejo z Italijo že 'dan prej'
Ko so namreč v Ljubljani na Trgu republike potekale priprave na veliko slovesnost, so poveljniki armade s stražnic ob meji na mejne prehode Slovenije poslali veliko število vojakov. Da JLA z obkolitvijo mejnih prehodov misli resno, pa je bilo razvidno, ko so se proti meji z Italijo odpravile tankovske kolone iz pivške in ilirskobistriške vojašnice. Pod vodstvom generala Marjana Čada so akcijo izpeljali že dan pred drugimi enotami.

Nato je v zgodnjih jutranjih urah med zasedanjem razširjenega predsedstva prišlo sporočilo generalpolkovnika Konrada Kolška, da bo armada prevzela vse mejne prehode in zavarovala državno mejo SFRJ, kar je odločil Zvezni izvršni svet pod vodstvom Anteja Markovića. Iz vojašnic so proti mejam kmalu nato zapeljali tanki.

Spontan odpor civilistov
Po robu so se jim postavili teritorialna obramba, policija in številni civilisti. Cestna in druga podjetja so s tovornjaki in drugimi vozili pripravila zapore, napredovanje armade pa so ovirali tudi 'navadni' ljudje, ki so spontano izražali svoje ogorčenje nad razvojem dogodkov in postavljali barikade.

Ves čas so bili na delu novinarji
Oficirji o dogajanju v Sloveniji svojih vojakov niso obveščali, tako so številni mislili, da se na meje odpravljajo zaradi napada tujega agresorja na Jugoslavijo, o čemer pričajo tudi novinarski prispevki iz tistega časa. Novinarji, snemalci in tehniki so namreč ves čas sledili premikom armade, poročali o napadih po državi in v svet pošiljali sporočila o vojni, ki se je razplamtela na slovenskih tleh.

Vojna je zahtevala 76 žrtev
Za seboj je puščala uničene ceste, objekte in človeške žrtve. Umrlo je 76 ljudi - pet pripadnikov TO-ja, 45 pripadnikov JLA, štirje miličniki, preostali so bili civilisti, med njimi 12 tujcev.

Oktobra so odšli še zadnji vojaki JLA
Formalno so se sovražnosti na slovenskem ozemlju končale 7. julija s podpisom t. i. brionske deklaracije, s katero je Slovenija dosegla umik JLA v vojašnice. Dejansko pa je bila pot v neodvisnost zapečatena z odhodom zadnjih jugoslovanskih vojakov, ki so koprsko pristanišče zapustili 25. oktobra.

Fotografske utrinke 10-dnevne vojne si lahko pogledate v galeriji. Vir fotografij: BoBo