Direktor zavoda Marjan Podobnik, predsednik SSN-a Zdenko Vinkov - Vincenc in nekaj članov obeh združenj - med njimi je bil tudi Joško Joras - so podpise v državni zbor vložili ob 15.45 oziroma 15 minut pred iztekom sedemdnevnega zakonskega roka.

Podobnik je po vložitvi podpisov vseeno poudaril, da bi referendumske aktivnosti lahko še ustavili, če bodo poslanci v četrtek na izredni seji potrdil sklep, ki ga je predlagal SLS, torej da Slovenija ne priznava nobenih hrvaških predpisov, ki bi prejudicirali mejo.

Pahor in Janković proti referendumu
Na vlogo za zbiranje podpisov se je že odzval tudi premier Borut Pahor, ki je prepričan, da je odločitev za referendum slaba in za Slovenijo škodljiva. Ob tem je pozval državljane, naj ne prispevajo svojega podpisa za razpis referenduma, ker je to v interesu Slovenije.

Po delovnem pogovoru z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem je dejal, da bo ob odločitvi za referendum vlada storila vse, da državljane prepriča, da je odločitev za vstop Hrvaške v Nato v interesu Slovenije.

Premierjevemu pozivu državljanom, naj ne prispevajo podpisa za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato, se je pridružil tudi ljubljanski župan in napovedal, da bo k temu pozval Ljubljančane. Referendum bi poleg z njim povezanih stroškov po mnenju Jankovića prinesel še veliko nevarnost za slovenska podjetja na Hrvaškem.

Sprejeli so kompromisni sklep
Čeprav je zunanjepolitični odbor na današnji siji sprejel sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato, Zavod 25. junij s tem še vedno ni zadovoljen. Sklep namreč govori, da je Hrvaška po osamosvojitvi enostransko spreminjala ozemeljski status quo, a ne izpostavlja, kaj vse je Slovenija takrat nadzorovala, kar zahteva Zavod 25. junij.

Na seji odbora za zunanjo politiko je bil na predlog SLS-a vložen amandma, ki bi v bolj diplomatskem jeziku opozoril, da Slovenija zaradi zaščite interesov ob vstopanju Hrvaške v Nato opozarja in zavrača "poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije". S tem predlogom se je načeloma strinjal tudi SLS, vodja poslanske skupine Jakob Presečnik pa je želel dodati še omenjena tri določila, kaj je Slovenija nadzirala na dan osamosvojitve. Toda Janez Janša (SDS) je opozoril, da je spornih točk na meji več in ne zgolj tri, naštevanje samo teh treh vprašanj pa bi lahko pomenilo, da v zvezi z mejo obstajajo samo te težave.

Po burni razpravi so člani odbora sprejeli sklep "o zaščiti interesov Slovenije pri vključevanju Hrvaške v zvezo Nato", ki je v osnovi enak amandmaju, omenja pa še določila Brionske deklaracije iz leta 2005, ki govori, da je pri razmejitvi med državama treba spoštovati stanje na dan osamosvojitve, torej 25. junij 1991. Sprejeti sklep pa ne vsebuje določil, da je Slovenija imela stik z odprtim morjem, da je nadzirala celoten Piranski zaliv in levi breg Mure pri Hotizi.

Podobnik je še pred začetkom seje odbora napovedal, da bodo podpise zagotovo vložili. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi odbor DZ-ja za zunanjo politiko sprejel izjavo, v kateri bo zapisano, da je imela Slovenija ob osamosvojitvi dostop na odprto morje, da je nadzirala celotni Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi, a poslanci in poslanke na seji DZ-ja v četrtek te izjave ne bi sprejeli.

Žbogar: Referendum ne koristi slovenskim interesom
Zunanji minister Samuel Žbogar je izrazil zadovoljstvo, da je odbor soglasno sprejel sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vstopanju Hrvaške v Nato. Ob napovedi, da bo Marjan Podobnik vseeno zbiral podpise za referendum, pa je poudaril, da to gotovo ne bo koristilo slovenskim interesom v iskanju rešitve za vprašanja meje.

Na podpisih manjka dan ratifikacije
Ker je danes zadnji dan za vložitev podpisov za začetek postopkov za referendum, bodo pobudniki referenduma na ta način "zavarovali" svoj interes. Poleg tega je Podobnik povedal še, da je od nekaterih predstavnikov DZ-ja dobil informacije, da naj bi parlament poskušal zaobiti podpise za začetek postopka za razpis referenduma.

Na izjavah, ki so jih podpisovali volivci, naj bi bilo narobe to, da manjka dan, na katerega je DZ sprejel ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato. Podobnik je tako zatrdil, da so se posvetovali z različnimi pravnimi strokovnjaki, manjkajoč datum pa ne bi smel preprečiti vložitve podpisov v DZ-ju.

Z vloženimi podpisi bi zamudili predajo listine v Washington
Z vloženimi podpisi bo tako 23. marec, do katerega mora Slovenija predati ratifikacijsko listino v Washington, zamujen. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar bi moral namreč po vložitvi podpisov razpisati 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma.

O izjavi OZP-ja bo sicer že ta teden na izredni seji odločal državni zbor, ki bo na isti seji, najverjetneje v četrtek, odločal tudi o referendumski pobudi, ki jo je v petek vložil SNS. Ta vztraja pri stališču, da hrvaška pristopna dokumentacija prejudicira mejo s Slovenijo. A že zdaj je jasno, da bo referendumsko pobudo SNS-a parlamentarna večina zavrnila, saj je zakon o ratifikaciji hrvaškega vstopa v Nato prejšnji ponedeljek potrdilo 75 poslancev.

B. K./A. M./A. S./ B. R.