Ni prav razmišljati o tem, da bi nam nekdo očital nekredibilnost, če se borimo za svoje. Vsaka država, če ti dokažeš, da se boriš za svoje, te spoštuje. Problem pa je v tem, da v preteklosti nismo dovolj jasno povedali, da gre za hrvaško poseganje po slovenskem ozemlju in morju, zato se zdaj tujina čudi, zakaj je Slovenija tako odločno odreagirala, in prav je, da je odreagirala.
In se lahko vprašamo, kaj za Božjo voljo delata gospod Janša in gospod Peterle, kje je njun mednarodni vpliv in njuni kontakti, ki brez dvoma so, oziroma kakšna stališča pravzaprav zastopata skupaj s kolegi, da jim ni uspelo niti sorodno razmišljajočih strank v Evropskem parlamentu prepričati, da bi Evropa spoznala dejstvo, da je Hrvaška okupirala dele slovenskega ozemlja in morja in da se mora umakniti s teh okupiranih delov ozemelj in morja, če želi da bo Slovenija podprla Hrvaško na poti v evroatlantske povezave.
Kot je znano, je namreč SLS po tem, ko je DZ v ponedeljek potrdil ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato in zavrnil njihov predlog sklepa, s katerim naj bi Slovenija jasno povedala, da ne dovoljuje poseganja Hrvaške v svoje ozemlje in morje, znova zagrozil z naknadnim zakonodajnim referendumom.
"Hrvatje z istim ozemljem tako v Nato kot v EU"
Podobnik je za MMC zatrdil, da hrvaški pristopni dokumenti, vezani na Nato, niso nedolžni, saj naj bi vsebovali tudi listine, ki lahko pomenijo prejudiciranje meje. Ob tem je opozoril, da je Zavod 25. junij preveril, kakšno dokumentacijo vlagajo države, ki bi rade postale članice Nata.
PREBERITE VEČ
DS: Pokažite nam dokumente
"Ko gre za vprašanje, s kakšnim ozemljem Hrvaška vstopa v Nato, gre za identično ozemlje kot tisto, s katerim vstopa v EU. Hrvaški predstavniki nikjer ne zanikajo tega, da je, ko je treba opredeliti ozemlje in morje, s katerim Hrvaška vstopa v EU in Nato, to v enem in drugem primeru isto. Ko gre za vprašanje morja, oni narišejo sredinsko črto v Piranskem zalivu, ko gre za vprašanje kopnega v Istri, narišejo tudi teh 113 hektarjev zemljišča kot hrvaško ozemlje na levem bregu Dragonje, ko gre za Muro, narišejo tudi na slovenskem delu Mure kot hrvaško ozemlje v tistem delu, kjer je katastrska občina hrvaška," pravi Podobnik.
"Hrvaške ne moremo podpreti, dokler se ne odpove ozemlju, ki ga je zasedla po osamosvojitvi"
MMC-jev sogovornik, kot omenjeno, meni, da referendum ni najboljša pot za zaščito slovenskega interesa, saj Zavod 25. junij podpira vstop Hrvaške v severnoatlantske zveze, ker bi to pomenilo krepitev stabilnosti in hitrejši gospodarski razvoj na tistem območju tudi za Slovenijo. Kljub temu pa navaja, da bo podpise za referendum vendarle treba vložiti, če DZ ne bo sprejel ustreznega dokumenta, ki bo pomenil jamstvo, da se bodo vsi slovenski predstavniki pogajali na način, ki ne bo ogrožal tistega, kar je bilo leta 1991 slovensko. "Ne moremo podpreti vključitve Hrvaške v EU in Nato, če se ne odreče ozemlju na kopnem in na morju, ki ga je zasedla po osamosvojitvi," utemeljuje upravičenost referenduma.
Prvi mož Zavoda 25. junij trdi tudi, da se nihče v imenu Slovenije nima pravice pogajati, ko gre za slovensko zemljo oz. morje. To po njegovih besedah tudi ne more biti predmet mednarodne arbitraže ali razsojanja mednarodnega sodišča.
"Ne glede na krizo - za slovensko ozemlje in morje se je treba boriti"
Na MMC-jevo vprašanje, ali se jim v zavodu ne zdi, da bi z referendumom Sloveniji odvzeli verodostojnost in energijo, ki sta zdaj potrebni za reševanje gospodarske krize, tako meni premier Borut Pahor, je Podobnik odgovoril, da se s tem ne strinja. Kot pravi, se pri tem vprašanju ne da delati primerjav. "Seveda je pomembno vložiti vso energijo v reševanje odprtih gospodarskih in socialnih vprašanj, prav tako pa je vedno, tako v času uspešnega gospodarskega razvoja kot v času gospodarske krize, treba ščititi nekatere stvari, ki so nenadomestljive, ki nimajo cene. In neomejen dostop Slovenije na odprto morje je nekaj, kar je treba ščititi, kar je treba za vsako ceno ohraniti - ne glede na to, ali živimo v dobrih ali slabih časih."
Pri tem je spomnil na besede pisatelja Borisa Pahorja, da se velja za slovensko ozemlje boriti tako, kot smo se Slovenci borili med 2. svetovno vojno in v času Mussolinija.
"V preteklosti nismo bili dovolj odločni"
"Ni prav razmišljati o tem, da bi nam nekdo očital nekredibilnost, če se borimo za svoje. Vsaka država, če ti dokažeš, da se boriš za svoje, te spoštuje. Problem pa je v tem, da v preteklosti nismo dovolj jasno povedali, da gre za hrvaško poseganje po slovenskem ozemlju in morju, zato se zdaj tujina čudi, zakaj je Slovenija tako odločno odreagirala, in prav je, da je odreagirala," dodal.
Podobnika smo povprašali še, kaj meni o očitkih, da SLS na račun slovensko-hrvaških odnosov znova le nabira politične točke. Dejal je, da bi bil čas, da bi novinarjem počasi postalo nerodno zastavljati tovrstna vprašanja, prav tako političnim tekmecem. Prav tako je ob tem spomnil, da se SLS že več kot 10 let ukvarja s predstavljanjem dokumentov in zbornikov na to temo. "Čas je pokazal, da smo imeli prav," je dejal.
"Kaj za Božjo voljo delata Janša in Peterle?"
Ob koncu pogovora je vodja Zavoda 25. junij poudaril še, da upa, da bo zadnje dogajanje vplivalo na večjo udeležbo Slovencev na volitvah v Evropski parlament in da bo Slovenija za evropske poslance izbrala ljudi, ki bodo v Bruslju povzdignili svoj glas. Pri tem se je kritično obregnil ob evropskega poslanca Aurelia Jurija, ki naj bi zastopal protislovenska stališča, ter ob Janeza Janšo in Lojzeta Peterleta, ki jima v največji evropski stranki ni uspelo prepričati kolegov, da je Hrvaška okupirala dele slovenskega ozemlja in morja. Evropska ljudska stranka namreč po njegovih besedah zastopa povsem prohrvaška stališča.
Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si
Ni prav razmišljati o tem, da bi nam nekdo očital nekredibilnost, če se borimo za svoje. Vsaka država, če ti dokažeš, da se boriš za svoje, te spoštuje. Problem pa je v tem, da v preteklosti nismo dovolj jasno povedali, da gre za hrvaško poseganje po slovenskem ozemlju in morju, zato se zdaj tujina čudi, zakaj je Slovenija tako odločno odreagirala, in prav je, da je odreagirala.
In se lahko vprašamo, kaj za Božjo voljo delata gospod Janša in gospod Peterle, kje je njun mednarodni vpliv in njuni kontakti, ki brez dvoma so, oziroma kakšna stališča pravzaprav zastopata skupaj s kolegi, da jim ni uspelo niti sorodno razmišljajočih strank v Evropskem parlamentu prepričati, da bi Evropa spoznala dejstvo, da je Hrvaška okupirala dele slovenskega ozemlja in morja in da se mora umakniti s teh okupiranih delov ozemelj in morja, če želi da bo Slovenija podprla Hrvaško na poti v evroatlantske povezave.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje