Decembrske iskrice
Ivo Sanader je v Strasbourgu vodje vseh frakcij prepričeval, da je treba vprašanja meje in hrvaška pristopna pogajanja ločiti.
Hrvaški Jutarnji list je od nekega evropskega poslanca dobil dokument z 10 razlogi, katerega avtentičnost hrvaška vlada sicer ni potrdila, vendar ni nobenega suma, da ne gre za uradna stališča Zagreba, piše hrvaški časnik.
1. Mejna težava Slovenije in Hrvaške je posledica razdružitve nekdanjega SFRJ-ja: meje nekdanjih republik so postale mednarodne meje, vendar morska meja v Piranskem zalivu ni bila zarisana.
2. Slovenija in Hrvaška sta podpisnici ZN-ove konvencije o pomorskem pravu (UNCLOS), ki uravnava podobne položaje. Stališče Hrvaške je bilo vedno po črki UNCLOS-a.
3. Hrvaška ima sredinsko črto v Piranskem zalivu za mejo, medtem ko Slovenija uveljavlja suverenost nad vsem zalivom in je razglasila ekološko cono ter kontinentalni pas neodvisno od črte slovenske obale.
4. Do zdaj so propadli vsi poskusi, da bi se vprašanje rešilo z neposrednimi pogovori ali posredovanjem. Politične napetosti v obeh državah se po vsakem neuspehu samo večajo. Po slovenski blokadi hrvaških pristopnih pogajanj je postalo le še očitneje, da samovoljno določanje meje, utemeljeno na nepravičnih merilih, ne bi bilo politično uresničljivo in vzdržljivo.
5. Nekdanji slovenski premier Janez Janša in Sanader sta se ob podpori opozicije v obeh državah (tudi Pahorja) 26. avgusta 2007 na Bledu dogovorila, da primer predajo Meddržavnemu sodišču v Haagu (ICJ).
6. Ta pristop sta z uradnimi odločitvami potrdili obe vladi, pozdravili pa so ga tudi predstavniki nekaterih evropskih ustanov, tudi lanska resolucija EP-ja o Hrvaški.
7. Z blejskim sporazumom kot izhodiščem sta državi vzpostavili dve slovensko-hrvaški komisiji (za določanje točke razhajanja in za ugotavljanje pravnega okvira, znotraj katerega bi bil primer predstavljen ICJ-ju). Komisija za pravni okvir je 28. januarja 2009 predstavila dve izhodišči skupnega pogleda na pravne premise za ICJ.
8. Hrvaška zagovarja načelo, da mora biti obema stranema dovoljeno predstaviti vse pomembne dokumente ICJ-ju. Hrvaška ne more sprejeti zahteve Slovenije, da se Hrvaški ne dovoli predstaviti ICJ-ju katerega koli dokumenta, ki se uporablja v pogajanjih z EU-jem. Ta zahteva ne more biti pogoj za pristop v EU.
9. Hrvaška pozdravlja vsa prizadevanja institucij EU-ja z namenom deblokade pristopnih pogajanj in pomoči pri reševanju mejnega vprašanja.
10. Reševanje meje pred ICJ-jem je zapisano v 13. členu Pogajalskega okvira EU-ja za pristopna pogajanja Hrvaške.
Jutarnji list se je sicer razpisal tudi o tem, da so Sanaderja, ki je tudi odgovarjal na vprašanja evropskih poslancev, slovenski poslanci poskušali napasti in mu vzeti ugled; eden izmed slovenskih predstavnikov je Sanaderja obtožil, da slepi EU, ker nenehno govori o hrvaških teritorialnih vodah, čeprav je bilo to jugoslovansko morje, do katerega imajo zdaj Slovenci enako pravico kot Hrvati. Hrvaškemu premierju naj bi slovenski poslanci očitali še dvoličnost, ker da je v Strasbourgu govoril o vprašanju Piranskega zaliva, medtem ko na Hrvaškem vedno govori o Savudrijskem zalivu.
Pravo zaprepadenost - tako poroča Jutarnji list - pa je izzvala izjava enega izmed slovenskih evropskih poslancev, ki je "mrtvo hladen" zatrdil, da je bila Istra od nekdaj slovenska. "Takšno izključujoče, zagrizeno in agresivno obnašanje slovenskih parlamentarcev je še enkrat potrdilo, da skuša Ljubljana z izsiljevanjem ustaviti ozemeljske postopke Zagreba," končuje Jutarnji list.
T. V.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje