Komisija je namreč na četrtem srečanju dosegla soglasje, da so poznejša enostranska ravnanja ali dokumenti brezpredmetni, še vedno pa ostaja odprto vprašanje uporabe načela pravičnosti in predmeta spora.

Po besedah predsednika slovenskega dela Mihe Pogačnika so se tudi strnjali, da ni načelnih zadržkov za mogoče štiri forume, ki bi jih lahko presojali o meji, ki so jih predlagali v primeru, če bi rešili dve osrednji vprašanji. Prvo je uporaba načela zunanje pravičnosti ex aequ et bono pri pooblastilih mednarodnemu sodišču, drugo pa vprašanje, katera območja in sektorji tako na kopnem kot na morju bodo predloženi pred tretjega v odločanje kot predmet spora.

Pogačnik: Meja na kopnem je izrazito politično vprašanje
Pogačnik dodaja, da gre na kopnem za izrazito polično vprašanje o tem, kaj sta državi sploh pripravljeni uvrstiti kot sporna območja. Tako na morju še niso uspeli oblikovati skupne formulacije, ki ne bi prejudicirala stališč ene ali druge države glede tega, kateri morski pasovi pripadajo kakšni državi v skladu z njihovim razumevanjem in notranjo zakonodajo.

Vodja slovenskega dela je še dodal, da ni predlagal konca dela komisije, je pa poudaril, da bo komisija obe vladi seznanila z doseženim in počakala na njuno odločitev, ali naj komisija nadaljuje delo.

Predsednik hrvaškega dela Davorin Rudolf pa je izrazil obžalovanje, ker Pogačnik njegove pobude, da bi komisija nadaljevala delo, ni sprejel, in ocenil, da so se najbolj približali rešitvi spora v 18 letih, tako da vseeno upa na nadaljevanje dela komisije.

In če je na slovenski strani glede dela komisije mogoče zaznati zadržanost, tega za Hrvate ni mogoče reči. Hrvaški predsednik vlade Ivo Sanader je tako zatrdil, da je komisija v pripravah prišla daleč, in izrazil mnenje, da bi morala delo dokončati. Po njegovih besedah ni treba "pokopati" edinega telesa, še preden to konča svoje delo.

Komisija ustanovljena septembra leta 2007
Spomnimo, da sta komisijo slovenska in hrvaška vlada ustanovili septembra leta 2007 na podlagi dogovora tedanjih premierjev Janeza Janše in Iva Sanaderja na Bledu, delovati pa je začela aprila lani. Naloga komisije se (je) sicer nanaša(la) na pripravo pravnega okvira za reševanje vprašanja meje pred tretjo stranjo. V njem naj bi določili predmet spora, arbitra, pravno osnovo in postopke. Ker gre za meddržavni sporazum, bi ga morala pred začetkom postopka ratificirati še parlamenta obeh držav.

Komisija se je prvič sešla 22. aprila lani na Reki. Tedaj je slovenski del komisije hrvaškemu izročil svoj predlog sporazuma. Drugič so se člani sešli 11. junija lani na Bledu, ko so podrobno razčlenili slovenski predlog, nazadnje pa 30. septembra lani v Umagu, ko je svoj predlog sporazuma podala še hrvaška stran.

Pretekli teden v slovenskem delu zamenjana dva člana
Pojasniti velja še, da se je pred kratkim sestava slovenskega dela komisije spremenila. Vlada Boruta Pahorja je namreč prejšnji teden zamenjala dva člana. Mestu ustavnega sodnika Ernesta Petriča in ministra za promet Patricka Vlačiča sta zapolnili strokovnjakinji za mednarodno pravo Simona Drenik in Mirjam Škrk.

Pahor: Z Žbogarjem se ne želimo odločati prenagljeno
Slovenski premier Borut Pahor pa je o nadaljnji usodi komisije dejal, da bo treba počakati na njeno mnenje ter na posvet komisije z visokimi predstavniki slovenske politike in potem na formalno odločitev vlade o nadaljnjem mandatu komisije.

Ob tem je znova zagotovil, da bosta vrh slovenske politike in parlamentarni odbor za zunanjo politiko, "vselej promptno informirana o vseh novostih, ki jih bo deležen ta predmet političnega odločanja". Kot je še dejal, se niti on sam niti zunanji minister Samuel Žbogar ter vlada ne želijo odločati prenagljeno, saj se zavedajo "kompliciranosti zapleta in problema, ki smo mu priča".

M. N./B. K.