Vodja hrvaškega dela mešane komisije Davorin Rudolf je za Odmeve pojasnil, da so, potem ko sta državi razglasili neodvisnost, parlamenti pripravili deklaracijo, po kateri naj bi se priznala kopenska meja, kakršna je veljala na dan 25. junij. Strokovnjaki obeh držav so pregledali 664 kilometrov kopenske meje od tromeje do ustja Dragonje. Spornih je ostalo le 30 kilometrov. Prav zato ne vidi nobenih težav v hrvaških pristopnih dokumentih, ki po slovenski interpretaciji prejudicirajo mejo. "Ta meja je vendar tukaj in je ena najstarejši na svetu, vi pa ste nas zato celo blokirali," je dejal.

Vajgl: Hrvaška po letu 1991 ustvarjala svojo mejo
Na vprašajne voditelja Odmevov, zakaj Hrvaška ne privoli v odločanje pred tretjim o celotni meji, ampak le o meji na morju, je Rudolf tako odgovoril, da nima nič proti temu, da pa so strokovnjaki po osamosvojitvi šli skozi celo mejo in da je stvar na kopnem jasna.

Predsednik slovenskega odbora DZ-ja za zunanjo politiko Ivo Vajgl se je na te besede odzval z opozorilom, da imata državi različne interpretacije o tem, kakšno je bilo stanje na dan 25. junij 1991. "In Hrvaška je na celi vrsti točk od tedaj naredila enostranske poteze, ki so ustvarile novo stanje glede meje," je dodal. Vajgl je pri tem Rudolfa tudi opomnil, da ni omenil Hotize, Tomšičeve parcele in drugih spornih ozemelj. "Oba veva, da so komisije dogovorile o okoli 95, 98 odstotkih meje, druge točke pa so bile izpostavljene spretnosti, če hočete, aroganci hrvaške strani, ki je meje premikala v svojo korist," je poudaril.

Rudolf se z očitkom o enostranskih potezah Hrvaške seveda ni strinjal in je slovenskemu predsedniku parlamentarnega odbora za zunanje zadeve očital zavajanje slovenske javnosti.

Kacin: Plovanije 25. junija 1991 še ni bilo
Jelko Kacin, slovenski poslanec v Evropskem parlamentu, je v tem kontekstu spomnil še na druge okoliščine, ki so se dogajale po 25. juniju 1991. Omenil je sporazum Drnovšek-Račan, ki je, denimo, že določal, na kateri strani (slovenski ali hrvaški), se nahajajo določeni objekti. Ker tega sporazuma za Hrvate ni, se danes ne ve, v kateri državi stoji vojaški objekt na Trdinovem vrhu, v kateri most na Hotizi, ki ga leta 1991 še ni bilo ipd. Prav tako leta 25. junija 1991 še ni bilo mejne točke Plovanija. "Kar Slovenijo iritira, je, da je v hrvaških zakonodajnih aktih Plovanija označena kot stalna kontrolna točka, kontrolne točke na meji z BiH in Srbijo pa so določene kot začasne," je dejal. Ker se Slovenija in Hrvaška o meji še dogovarjata, je takšno označevanje v zakonodaji po Kacinovih besedah nedopustno.

Da je mejni prehod Plovanija označen kot prehod začasne narave, je leta 1994 v noti zapisal tudi hrvaški premier Nikica Valentić, pozneje pa je ta oznaka "začasnost" izginila, je Rudolfa spomnil tudi voditelj Odmevov. Vodja hrvaškega dela mešane komisije je na to vrženo žogico odgovoril z besedami, da meja poteka na naravnem koritu reke Dragonje, saj so se tako dogovorili partizanski odredi obeh držav leta 1994. Katastrsko območje, kjer naj bi bila meja po slovenski interpretaciji, je del spornega odločanja, o katerem se bo razsojalo pred tretjim, je pristavil.

Rudolf se zavzema za Haag, Vajgl za rešitev EK-ja
"Če so vaše zahteve upravičene in glede na to, da imate odlične pravnike, zakaj potem ne gremo na Mednarodno sodišče v Haagu? Okoli 50 držav je tam reševalo spore suverenosti, poleg tega nihče ne ve, kakšna bo odločitev sodišča, ker bo končna, pa se nanjo tudi ne bo mogoče pritožiti," je pozval Rudolf.

"Vi tako suvereno in samozavestno z nasmeškom pozivate, da gremo točno tja, kamor želite iti vi," mu je navrgel Vajgl. Pri tem je hrvaškega gosta na TV Slovenija spomnil, da bosta vladi odločili, pred katerim forumom bosta reševali vprašanje meje. "Očitno to ne bo Haag, čeprav vam je ta najbolj všeč," je dejal in Rudolfa pozval, da se gre po poti, ki jo predlaga Evropska komisija (svet modrecev). Tudi Kacin je poudaril, da je za Slovenijo primernejša mediacija, ki ni zavezujoča in ki ne prinaša toliko strahov in blokad.

Načelo pravičnosti ima tri funkcije, Rudolf jih ne pozna
Gostje na TV Slovenija so nato odprli temo načela pravičnosti. Kot je znano, Slovenija namreč vztraja, da bi se to uporabilo v okviru mediacije oz. reševanja meje med državama. Prvi mož hrvaškega dela mešane komisije je dejal, da sam ne ve, kaj pomeni, slovenski poslanec v Evropskem parlamentu, pa je povedal, da ima načelo pravice lahko tri različne funkcije: lahko gre za politično načelo, pravno načelo ali načelo, ki upošteva vse specifične zgodovinske okoliščine.

Pogovor se je končal z vprašanjem gostom, kako to, da je Evropa šele po 18 letih ugotovila, zakaj gre v sporu med sosedama. Kacin je menil, da so za to krivi solistični nastopi ministrov za zunanje zadeve, slovensko zanemarjanje sporazuma Drnovšek-Račan ipd. Prepričan je, da je zdaj čas za slovenski molk, saj "nikogar ne zanima, kdaj bo premier vrtel telefon in ali ima telefon digitalno ali navadno številčnico".

Vajgl: Rezultat komisije "mršav"
Vajgl je na drugi strani dejal, da leto in pol dela mešane komisije sicer ni pomenilo zapravljanja časa, da pa je bil njen rezultat pičel. Do točke, kjer je komisija končala delo, sta državi namreč po njegovih besedah prišli že pred štirimi leti, a smo bili od tedaj naprej pasivni.

M. N.