Kar 50 tisoč delavcev v Sloveniji prejema minimalno plačo, katere bruto osnova znaša 783 oziroma 600 evrov neto, sta na tiskovni konferenci dejala Semolič in izvršna sekretarka za ekonomsko politiko in trajnostni razvoj, politiko in sistem plač Andreja Poje. "To je plačno dno, spodnja meja, zaščitna mreža pred tveganjem revščine, saj kar dve tretjini zaposlenih v Sloveniji prejema nižjo od povprečne plače," je dejala Pojetova.

Rast cen hrane, pijače, elektrike, komunale
Minimalna plača bi se morala po njunem mnenju dvigniti za dva odstotka, kolikor pričakujeta, da bo konec leta znašala inflacija. Dvig zagovarjata z zvišanjem rasti cen hrane za 2,2 odstotka, zelenjave za 7,6, odstotka, mleka 2,4 odstotka, elektrike za 12,7 ter komunalnih storitev za 7,5 odstotka. Delodajalci pa temu nasprotujejo.

Obremenitveni testi so bili dražji
"20 milijonov evrov smo plačali stresne teste, deset milijonov za delavce – to pa ne," je Semolič kritiziral miselnost delodajalcev, ki so sicer izračunali, da naj bi jih dvig minimalne plače stal deset evrov na delavca, kar na ravni države znaša od deset do 15 milijonov.

Avstrija in Nemčija dvignila minimalno plačo
Izpostavil je Avstrijo in Nemčijo, ki sta dvignili minimalno plačo, ker razumeta, da to dviguje tudi notranje povpraševanje. »Minimalna plača ni grožnja gospodarstvu, morda je grožnja dobičkom nekaterih delodajalcev,« je realen Semolič.