Kot poroča Radio Slovenija, pa še vedno ni dogovora o odpravi pomanjkljivosti v plačnem sistemu.

Sicer pa je bila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs ob prihodu na pogajanja vlade in sindikatov javnega sektorja optimistična, saj naj bi bil pogajalski prostor vendarle še odprt. "Na vsakih pogajanjih se približujemo, vse v smeri ne bistvenega prekoračenja cilja, ki smo si ga zadali - ohraniti nivo mase plač v letu 2009," je zatrdila.

Posedi: Vse je še odprto
Dokaj optimističen je bil tudi vodja pogajalske skupine dela sindikatov Janez Posedi, ki je menil, da je še vedno vse odprto. Skrbelo ga je predvsem besedilo dogovora: "Tak, kot je, verjetno vsebinsko ne bo sprejemljiv za večino sindikatov, tako da pričakujemo, da bo imela vlada posluh za nekoliko drugačno formulacijo dogovora."

Sindikalni pogajalec Branimir Štrukelj pa je opozoril, da bo po objavi podatkov o menedžerskih plačah v Sloveniji "vse težje": "Če so take tudi plače uprav podjetij v lasti države, potem se bomo težko dogovorili kar koli."

Pogajanja do zdaj pestra
Vladna stran je na zadnjih pogajanjih pred tednom dni svoj prvotni predlog, da bi izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij vezali na odpravo pomanjkljivosti v plačnem sistemu, popravila. Predlaga, da bi odpravljanje pomanjkljivosti prenesli v poseben dogovor, o katerem bi se še pogajali. Če pa se do 1. maja 2010 ne bi dogovorili, bi vladna stran v zakonodajni postopek vložila s sindikalno stranjo neusklajeno besedilo. Do dogovora glede odprave pomanjkljivosti kljub temu v tem krogu ni prišlo.

Kot je v MMC-jevi spletni klepetalnici pred tednom dni povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, mora vlada zaradi krize absolutno ustaviti napovedano rast plač v javnem sektorju za leto 2010. "Reforma plačnega sistema je tu velika ovira in dokončna odprava, kot je bilo dogovorjeno za leto 2010 in zanjo bi potrebovali okoli 250 milijonov evrov, je nemogoča," je znova poudarila in dodala, da je iz pogajanj razvidno, da sindikati to zdaj razumejo.

Ključna je odprava pomanjkljivosti
Kot je še povedala ministrica, je za vlado pomembna tudi odprava pomanjkljivosti, saj mora biti plačni sistem "pregleden, pravičen in stabilen", kar naj bi dosegli do sredine leta 2010. Po mnenju vlade je 2,8-odstotna rast plač še tista, ki bi jo javne finance vzdržale. Trenutni vladni predlog tako pomeni normalno napredovanje v letu 2010, plače, do polovice usklajevane z inflacijo, in regres, izplačan v aprilu. Kot je že dogovorjeno, 2-odstotnega izplačila za delovno uspešnost ne bo, za izplačilo povečanega obsega dela pa je namenjenih le 20 odstotkov sredstev.

Sindikati: Vezanje odprave pomanjkljivosti na vnaprejšnjo obljubo ni sprejemljivo
Cilj vlade je torej uskladitev glede odprave pomanjkljivosti v sistemu do maja. "Če pa v tem delu do uskladitve s sindikati ne pride, želimo mandat, da z neusklajenim predpisom stopimo pred parlament in odpravimo te pomanjkljivosti," je dejala Krebsova, kar pa za sindikate ni sprejemljivo. Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Janez Posedi pojasnjuje, da ne gre za pomanjkljivosti v smislu napačne uporabe sistema, za napačno implementacijo, ampak za spreminjanje podlag, tj. določb zakona in kolektivne pogodbe.

Vlada po njegovih besedah ni popolnoma jasno navedla, katere so pomanjkljivosti in kako jih želijo popraviti, ampak predlaga, da se bodo o tem dogovorili, če pa se ne, "se z njimi strinjamo, da po svoje urejajo". Kot poudarja Posedi, so za to, da se popravi vse, kar je v sistemu narobe, vendar pa ne morejo vnaprej soglašati, da vlada "lahko naredi in ugotovi, kar hoče".

"Absolutno ni nobene možnosti, da bi sindikati to sprejeli," pravi tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Opozarja, da so to možnost v celoti zavrnili vsi sindikati, zato bo morala vlada to določbo umakniti. Meni, da to "preprosto ni higienično", in ne dvomi "o tem, da bo vlada takoj na začetku ponedeljkovih pogajanj to določbo umaknila".

Štrukelj je še spomnil, da je Konfederacija sindikatov javnega sektorja že večkrat opozorila, da je plačni sistem treba izboljšati, ker ima sistemske pomanjkljivosti, nosi v sebi neenakosti posameznih skupin zaposlenih v javnem sektorju in ima težko primerljive določbe za različne skupine zaposlenih (karierna napredovanja so, na primer, pri posameznih delovnih mestih in skupinah bistveno večja kot drugje).

To je treba izboljšati, pravi Štrukelj, "ni pa sprejemljivo vezanje izboljšanja plačnega sistema na neko vnaprejšnjo zaobljubo, da lahko potem vlada s tem sistemom dela, kar hoče".