Če sta se slovenska politika in družba odločili, da ne bosta imeli domačih tajkunov, in sta razlastili Bavčarja in Šrota, bo zdaj Mercator paradoksalno končal v rokah največjega hrvaškega tajkuna, Ivice Todorića.
Nekateri opozarjajo na zgrešenost politike tako imenovanega nacionalnega interesa in to, da gre pri prodaji Mercatorja za največjo korupcijsko afero do zdaj. Dokumenti italijanskega Unicredita, ki podpira Agrokor, kažejo, da bo prodaja Mercatorja uspešna le ob soglasju slovenske vlade. Predsednica vlade Alenka Bratušek se je v ponedeljek ogradila od prodaje Mercatorja in zanjo obtožila Janeza Janšo.
Bratuškova je namreč v začetku maja, ko je prodaja Mercatorja potekala, sama sklicala sestanek v prostorih kabineta predsednice vlade z udeležencema, Tonijem Balažicem (predsednik uprave Mercatorja) in Dušanom Zorkom (predsednik uprave Pivovarne Laško). Tema sestanka je bila prodaja Mercatorja, kar sta pisno potrdila oba.
Urad predsednice vlade pa še do zdaj ni želel novinarjem posredovati zabeležke tega sestanka, premierka pa je na tiskovni konferenci zatrdila, da se na sestanku v prodajo "z eno besedico in eno piko" ni vtikala.

Vukovićeva: Bratuškova bi morala odstopiti
"Mislim, da bi morala odstopiti," je dejala novinarka časopisa Dnevnik Vesna Vuković. Ne ve, zakaj je sestanek zamolčala, saj so delovna mesta in druge podobne zadeve strateškega pomena, je izjavila in dodala: "Razen če pa so se na tem sestanku pogovarjali o čem drugem."

Po oceni novinarke je videti, da je vlada dala tiho privolitev v prodajo in slutiti je, da je bil na sestanku sklenjen nek dogovor. Vukovićeva sicer verjame, da Bratuškova ni neposredno rekla, naj prodajo Mercator.
Židan: Za sestanek nisem vedel
Minister za kmetijstvo Dejan Židan za sestanek ni vedel in ne želi komentirati, kaj se je zgodilo, ker ne pozna dejstev. Je pa komentiral, da če bi se vsi vladniki toliko ukvarjali z gospodarstvom in toliko sestankovali, bi precej bolje poznali situacijo na terenu.

Vsi vedo, da je proti prodaji, to vedo tudi udeleženci sestanka, z Židanovo udeležbo ali brez, je dejal. Poudaril je, da je prodaja za Slovenijo potencialno zelo škodljiva, da kupec nima denarja in da so ministri SD-ja na vladi glasovali proti paketu 15 podjetij za prodajo. Dali so tudi koaliciji vedeti, da je to točka preloma in če se še kaj podobnega zgodi, izstopajo iz koalicije.
Kuhar: Prihajajo spremembe
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je napovedal velike spremembe v nabavni politiki Mercatorja in posledično velike, negativne posledice za slovensko živilsko verigo. "Če se ne bodo zgodile spremembe nabavne politike, je z upravo nekaj narobe," je dodal.

Veliki pritiski se bodo zgodili predvsem tam, kjer ima Agrokor že svoje proizvodne kapacitete: mesnopredelovalni sektor (predvsem rdeče meso), oljarstvo, del mlečnopredelovalne industrije. Največji pritisk pa bo pri trgovskih blagovnih znamkah, pri čemer je Kuhar poudaril, da precejšen del slovenske industrije dela predvsem prek trgovskih blagovnih znamk.
Zagorčeva zelo zaskrbljena
Slovenski kmetje in živilska podjetja se borijo za vsak centimeter trgovinskih polic in ravno v zadnjih letih je v Mercatorju prišlo do posluha, je dejala predstavnica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc. Zato jih zelo skrbi rušenje tega krhkega ravnovesja, ki se je vzpostavilo v zadnjih letih.

Polanec: Draguljev nismo loščili
Ekonomist Sašo Polanec osnovni razlog težav vidi v neučinkovitosti podjetja, ki se ni dovolj posvetilo svojemu osnovnemu poslu in nizki produktivnosti. Mercator je neučinkovito podjetje z relativno visokimi cenami, kar se kaže tudi s tem, da se mu kupci počasi odpovedujejo in ga pehajo v finančne težave, je zatrdil. "Če bi bil Mercator sam po sebi učinkovito podjetje, vseh teh strahov zdaj ne bi bilo," je izjavil in dodal: "Če bi loščili naše dragulje, se to ne bi zgodilo."

Ocenil je, da je situacija posledica politike sledenja konceptu nacionalnega interesa. "Ljudje so neprestano mešali, da če imamo podjetja v slovenski lasti, da je to samo po sebi neka vrednost. A za ljudi se hitro pokaže, da je pravi interes, če so cene ugodne in če so plače visoke. In tega nismo zasledovali v Mercatorju," je pojasnil.

Krivdo za to vidi v politiki. Če bi denimo Slovenija v letu 2001 preprečila združitev Pivovarne Laško in Uniona ter dovolila, da v Union vstopi belgijski Interbrew, bi bila celotna dinamika razvoja gospodarstva povsem drugačna. "To je lekcija za celoten narod, žalostna lekcija, da smo verjeli tako populističnim mislim," je izjavil. Za Mercator vidi rešitev le tako, da Todorić v nekaj letih propade in slovenskega trgovca prevzame neka "resna zahodnoevropska družba".

Golob: Mercatorju dajmo priložnost
Ekonomist in nekdanji vodja AUKN-ja Marko Golob pa je Polancu odvrnil, da težava Mercatorja v bistvu ni njegova osnovna dejavnost, temveč drugi posli in nepremičnine. Medtem ko druge zahodnoevropske trgovske družbe nepremičnine predvsem najemajo, je Mercator nekoliko tvegal in nepremičnine kupoval, kar pa se je obrnilo proti njemu. Po Golobovem mnenju bi morali Mercatorju omogočiti, da se dezinvestira, da nepremičnine proda in se tudi tako vrne na zeleno vejo.

"Ena največjih korupcijskih afer"
Golob sicer meni, da je prodaja Mercatorja ena največjih korupcijskih afer zadnjih let in da je prodajo Mercatorja po tihem podpirala vsa politika. Pozval je, naj se naredi vse, da se prodaja prepreči in se s tem prepreči tudi velika škoda slovenskemu gospodarstvu. In kot je Todoriću uspelo zlesti "v vse pore" hrvaške družbe ter pridobiti velik vpliv nad mediji, Golob v njegovem prihodu v Slovenijo vidi veliko nevarnost tudi za slovensko demokracijo.