Zakaj niste, ko so se zadeve začele sesuvati, zamenjali uprave in nadzornikov, je bilo večkrat ponovljeno vprašanje, na katerega gostje nocojšnjih pogledov Slovenije niso želeli ali niso znali dati odgovora.

Po mnenju ekonomista Jožeta Damjana je med glavnimi razlogi za finančni polom mariborske nadškofije to, da so "podcenjevali finančno krizo in ves čas upali, da se bodo vrednosti naložb dvignile - a so se ušteli in naložbe so nelikvidne". Kot največjo napako Damjan navaja naložbo v telekomunikacijsko podjetje T2, ki ga po njegovem mnenju ne bo mogoče prodati.

Pred polomom in po njem nobene spremembe v upravi "zvona, ki mu je odzvonilo"
Kdo je odgovoren? Jasnega odgovora gostje oddaje niso dali. Medtem ko predsednik uprave nasedlega Zvona 1 Simon Zdolšek trdi, da so nadzornike obveščali o vseh pomembnejših naložbah, pa nadzornik Janez Gril odgovarja, da so upravi večkrat svetovali, da naj položaj rešijo. Odgovora na vprašanje, zakaj niso zamenjali

uprave, za zdaj ni.

Pogledi Slovenije so ob tem razkrili, da v upravnem odboru še vedno sedijo ljudje, ki so kazensko preganjani na Hrvaškem (zloglasno nedokončano letovišče, zaradi katerega odgovornim grozi zaporna kazen in prepoved poslovanja v BiH-u).

Ni vsega kriv Franc Kramberger
Ivan Štuhec iz RKC-ja je ob tem poudaril, da ni prav, da se kot edinega ali glavnega krivca navaja nadškofa v odstopu Franca Krambergerja. Dejal je, da je imel Kramberger že dve leti pomočnika, ki sta mu pomagala in mu svetovala.

Kot kaže, je mariborska nadškofija zastavila več nepremičnin, kot je sprva razkrila. Štuhec priznava netočnosti in nedoslednosti, a pravi, da ni tisti, ki bi te informacije imel.

Težje bo "popraviti" moralni kapital
Marta Kos, strokovnjakinja za komunikacijo, je dejala, da gre v omenjenem primeru za komunikacijsko spiralo, v kateri je poznejše nadgrajevanje komunikacije povzročilo nezaupanje. "Nihče nikomur več ne zaupa," je dejala Kosova, a dodala, da je najslabše, kar se lahko zgodi, lagati. Pri tem je izpostavila, da je treba razumeti, da gospodarske družbe ne morejo vedno vsega povedati.

Kosova kot bolj problematično vidi krizo ugleda, ki ga je veliko težje popraviti.

Tudi Bogomir Kovač meni, da je bolj kot finančni problematičen moralni kapital. "Z njim se ni igrati," je dejal Kovač. Glede na to, kdo je bil izhodiščni lastnik in kdo stoji za družbo Rast in Zvonoma, bi se ta moral odzvati bistveno hitreje in bolj kakovostno, ker je za to institucijo moralni kapital pomembnejši od finančnega. "Finančnega bomo pozabili, moralnega pa ne," je dejal Kovač.

Damjan: Ne dovolj močna želja po reševanju težav
Na vztrajno zatrjevanje Grila in Zdolška, da so eni opozarjali in svetovali, drugi pa skušali iskati rešitve, pa Damjan odgovarja, da "želja po rešitvi ni bila dovolj velika, ampak je prevladala želja po dobičkonosnosti največje nasedle naložbe T2, ki pa se ni izšla".

Na vprašanje, ali drži teza, da so lastnike zavedli finančniki, Kovač odgovarja, da so prvi odgovorni menedžerji, hkrati pa obstaja tudi odgovornost bank, ki so projekt spremljale in bi torej morale videti, da se ga ne vodi tako, kot bi bilo prav.

Pornografija na T2: Namerno dejanje ali dejanje norcev?
Gostje so govorili tudi o ponudbi pornografije operaterja T2, o čemer je Štuhec dejal, da je Cerkev zahtevala brezpogojni umik omenjenih programov, a so dobili pojasnila, da so s pogodbo vezani na distributerja. Cerkev je po Štuhčevih besedah dejala, da je to ne zanima, in vztrajala pri umiku. Štuhec je bil še ostrejši in je dejal, da je prepričan, da so bili tisti, "ki so to postavljali na noge, norci" ali pa "so to storili namerno".

Po mnenju Aleša Guliča iz urada za verske skupnosti pa sama pornografija ni težava, ampak je pornografija to, kar se je dogajalo. Polom bo po njegovem mnenju škodil ne le mariborski nadškofiji, ampak tudi Katoliški cerkvi na Slovenskem in po svetu. Gulič je kot glavni "greh" zgodbe s pornografijo omenil sprenevedanje in velik pohlep po finančnem bogatenju. "Kaj če ne bi bilo teh izgub? Bi bilo to kaj manj sporno?" se je vprašal Gulič.

Certifikate cerkvi zaupalo 60 tisoč ljudi
Tretje, morda še pomembnejše vprašanje, ki so se ga dotaknili gostje oddaje, pa je vprašanje 60 tisoč vlagateljev, ki so cerkveni instituciji zaupali svoje certifikate. Jože Damjan meni, da je upanje, da bodo vloženo kdaj dobili nazaj, le še hipotetično. Oba Zvona jim z ekonomskega stališča namreč ne dolgujeta ničesar, drugo vprašanje pa je odgovornost lastnika, ki bi moral čutiti moralno odgovornost do ljudi.

Kaj bo prinesla prihodnost? Medtem ko uprava čaka na naročen predlog sanacije tuje banke, ki naj bi, kot je dejal Zdolšek, upoštevala tudi male delničarje, pa Bogomir Kovač meni, da je treba dolgoročno spremeniti ekonomiko Katoliške cerkve in jasneje urediti načine pristopa v gospodarstvo. Prepričan je, da bi morala Cerkev tržne dele spremeniti v neke vrste socialno podjetništvo. Podobnega mnenja je tudi Jože Bartolj, urednik z Radia Ognjišče, ki meni, da bi se Cerkev morala "vrniti" k pastorali in se z gospodarstvom ukvarjati le toliko, kot lahko pomaga pri izvajanju dejavnosti, kot sta šolstvo in dobrodelnost.