Slovenci si še niso zgradili prave, pozitivne identitete, je v Pogledih Slovenije izpostavila Erica Johnson Debeljak, ki se spominja predvsem poudarjanja vsega, kar Slovenci nismo.

Predvsem se je poudarjalo, da "nismo Balkan, nismo Jugoslavija, nismo jug ...", ni se pa v vseh teh letih povedalo, kaj Slovenci smo, je dejala Johnson Debeljakova.

Gostje so v zadnji oddaji Pogledi Slovenije razpravljali o poti Slovenije v samostojnosti, pri čemer so izpostavili predvsem negativne plati, med njimi tranzicijo, ki po mnenju Egona Zakrajška, Slovenca, ki dela v centralni ameriški banki, to sploh ni več bila, pomanjkljivosti šolskega sistema, razočaranje nad sodstvom in drugo.

Bi lustracija kaj spremenila?
Zakrajšek meni, da je bilo narobe, da Slovenija ni izvedla lustracije, s čimer se ne strinja filozof Lev Kreft, ki pogojno podpira mehko lustracijo. Prepričan je namreč, da je bila v času, ko smo o njej veliko govorili, lustracija namenjena temu, da se "Kučana in Drnovška umakne iz politike", pri čemer je Kreft prepričan, da nam v tem primeru "ne bi šlo bolje, ampak celo slabše".

Ni pomemben Mercator, pomemben je slovenski izdelek
Uspešni podjetnik Joc Pečečnik je izpostavil napačen pristop vodenja podjetij in v zvezi z vztrajanjem pri ohranjanju velikih družb, kot je Mercator, v državni lasti dejal, da so bolj kot velike družbe pomembni izdelki. "Dobri domači izdelki bodo našli pot na police kjer koli," je dejal, a izpostavil, da sistem izdelkov na police danes ne postavlja glede na kakovost, ampak glede na to, "ali poznaš nabavnika v Mercatorju".

Jože Krašovec, filozof in teolog, meni, da je treba pogledati več ravni družbe. Država je šla skozi hude preizkušnje in je državniško izkušnjo začela na novo, govori manjšinski jezik, kar pomeni, da je morala razviti komunikacijo s svetom, kar je drago, poleg tega pa ima krajšo tradicijo, zato je ne moremo primerjati s Švico. Drugo raven po njegovem mnenju predstavlja ideologija, ki ne daje besede "malim ljudem".

Joc Pečečnik izpostavlja gospodarski vidik. "V upravah so skriti menedžerji, ki tega posla ne obvladajo, ampak so prepričani, da se gospodarstvo kar samo krmili, da ga usmerja politika," je dejal in dodal, da so to ljudje, ki so si prišli na ta mesta "prislužit avto in stanovanje". "To je vse za nagnat'," je dodal.

Štefan Bogdan Šalej, ki je uspešno kariero zgradil v Braziliji, zavrača primerjavo s Švico in izpostavlja, da je "lahko biti bogat s tujim denarjem". "Švica ima tuj denar, še iz 2. svetovne vojne, ki ga še niso in ne bodo vrnili. Jaz ne želim take države," je dejal. Izpostavil je, da mora Slovenija zgraditi lasten model v okviru demokratičnega, tržnega, kapitalističnega gospodarstva.

Sodstvo ni izpolnilo pričakovanj
Gostje so govorili tudi o sodstvu. Erik Kerševan, generalni sekretar ustavnega sodišča, je dejal, da sodstvo in pravo nista v celoti upravičila zaupanja ljudi, ter izpostavil številne odmevne primere, ki niso končani. Izpostavil je primer Ivana Zidarja, ki so ga v Nemčiji uspešno obsodili na kazen v višini milijona evrov, medtem ko so pri nas postopki še vedno v fazi "prinašanja zdravniških opravičil".

Šolstvo: Ni vse slabo, a manjka "srednjih" poklicev
Gostje so govorili tudi o šolstvu, in čeprav se strinjajo, da so spremembe potrebne, ne mislijo, da je sistem v celoti slab, pri čemer je Pečečnik izpostavil, da ima Slovenija odlične zdravnike in ugledne fakultete. Izpostavili so pomanjkanje srednjih poklicev in predvsem težave v življenju po koncu šolanja, saj situacija ne omogoča ustrezne zaposlitve.

"Če imaš delo, ne goljufaš pri socialni pomoči"
Tudi vprašanje socialne države bi bilo z zagonom gospodarstva rešeno, saj z dobro zaposlitvijo ne bo več potreb po "goljufanju pri socialnih pomočeh in delu na črno", je dejal Pečečnik.

Išče se prava vizija
Gostje so se strinjali, da je treba domisliti vizije, ki bo vključevala socialno državo, svobodno in konkurenčno podjetništvo, ter ji nato slediti. Po mnenju Leva Krefta je težava ta, da "imamo dve viziji", ki se med seboj tepeta, medtem ko je ena dobra le za lastnike, saj kuje dobičke, druga v ospredje postavlja tudi solidarnost in dobro življenje. In ta je tista, ki vodi v prihodnost, je dejal Kreft.