Pred vrnitvijo otrok s posebnimi potrebami v šole in zavode 4. januarja je predvideno testiranje 4800 otrok in 2700 zaposlenih v teh zavodih, je na Twitterju sporočilo ministrstvo za izobraževanje. Ministrica Simona Kustec pa je na Televiziji Slovenija povedala, da preučujejo tudi možnost testiranja za učence prve triade osnovnih šol. Njen pogovor s Tanjo Gobec v oddaji Politično preberite spodaj.

Ko je ustavno sodišče naročilo, da se morajo šole odpreti, ste dejali "pričakovana odločitev". Zakaj tega ni storila vlada, ampak je moralo to storiti ustavno sodišče?

Ko smo vsebinsko oddali pojasnilo ustavnemu sodišču, smo zapisali vse tiste argumente, zaradi katerih smo tudi sami na tisti točki menili, da še ni varno, da se tudi za te učence znova začne izvajati pouk v zavodih oziroma v osnovnih šolah. Ustavno sodišče je potem v svoji končni odločitvi na neki način uporabilo vse te argumente, ki so bili podani, in to niso bili samo argumenti vlade oziroma ministrstva, ampak so bili to argumenti po eni strani pedagoške stroke, po drugi strani pa številne zdravstvene in epidemiološke stroke, predvsem pediatrov in pa seveda ravnateljev iz teh zavodov oziroma osnovnih šol.

Kako bo četrtega januarja videti pouk za otroke?

Ravnatelji bodo v tem tednu dobili natančna navodila, kako bo to vračanje potekalo. Tisto, kar je zelo pomembno ta trenutek, je, da bo to vračanje izrazito varno, pod varnimi pogoji in da bo na ta način tudi trajno. Kar pomeni, da ne bomo vračali v šole in se potem se znova vračali v stanje pred tem. Še posebej bi želela poudariti, da tisto, kar je od samega začetka dodatna previdnost pri odpiranju šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami, je skrb, da se nam ne bi ponovila kakšna sorodna situacija, kot se je v DSO-jih na nekem drugem polu.

Kako se počutite ob podatku, da smo v Evropski uniji pravzaprav povsem na vrhu po dolžini šolanja na daljavo? Zakaj smo tako posebni?

Treba se je spomniti tega zaprtja, ki smo ga bili v jesenskem času pač prisiljeni narediti zelo zgodaj. Zato, ker smo imeli tako obremenjen zdravstveni del sistema in zapolnjene bolnišnične kapacitete, tako da je bilo v tem smislu pravzaprav to zapiranje šol v veliki meri tudi rezultat solidarnostnega momenta v tistem danem trenutku. Imeli smo tudi znotraj našega polja kar nekaj temeljnih dilem, ki jih nismo dovolj uspešno ali pa prepričljivo naslovili. To je pa vprašanje doslednosti spoštovanja vseh epidemioloških zaščitnih ukrepov, ki so potem imeli žal tudi to posledico, da smo imeli v določenih šolah, ni jih bilo malo, že takšno število okužb, da preprosto šole niso več mogle izvajati pouka.

Kdaj je mogoče pričakovati, da se vsaj prva triada vrne v šole oziroma v razrede in pod kakšnimi pogoji?

Najhitreje, ko bo to mogoče. To pomeni, da bodo morala biti izpolnjena vsaj tri ključna merila. To je pozitivna, dobra epidemiološka slika, potem pa spoštovanje vseh zaščitnih ukrepov, ki so predpisani za to, da se lahko gre v šolo varno: maske v razredu, razdalja … Po novem pa tudi negativni izvid hitrega testa, ki ga bodo morali opraviti učitelji, zato bo to še dodaten element varnosti v samem šolskem prostoru.

Hitri testi tudi za učence?

To je del zelo aktualne razprave, ki jo imamo skupaj z ministrstvom za zdravje. Pogledali bomo tudi, kako je v drugih državah. Dobili smo kar nekaj prošenj staršev in tudi učiteljev, da bi se tudi učenci testirali, saj je to res potem še en dodaten element varnosti, tako da je ta del še odprt.

Kdaj pridejo pri cepljenju na vrsto šolniki?

Šolniki so v tej prednostni skupini takoj za zdravstvenimi delavci v DSO-jih, skratka za temi res najbolj izpostavljenimi ranljivimi skupinami.

Ali bodo šole za otroke s posebnimi potrebami na neki način vzorec postopka vračanja?

Naredili bi tako imenovani protokol tega res varnega in zanesljivega vračanja. Gre za najranljivejšo skupino in prav zato še posebej potrebuje dodatno pozornost in pa previdnost, tako da ko bomo tam videli, da je vračanje potekalo zelo varno in na zanesljiv, stabilen način, bomo lahko tudi varno spustili nazaj druge otroke v šole.

Ali pričakujete, da bo to januarja?

Iskreno si želim, da bo to januarja, in tudi obljubljam, da bom naredila vse za to, da se bo to zgodilo januarja. Bosta pa potrebna dialog in na tej točki izrazita zaveza k sodelovanju, ki jo bodo morali zelo jasno izkazati tako na strani ravnateljskih kot tudi sindikalnih vrst.

Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je za časopis Dnevnik o delu v vladi dejala, da je operativnost trenutno zaradi epidemije dobrodošla. Ampak veliko je dopisnih sej tudi ob večernih urah. Rok za odgovor je pogosto zelo kratek in se nima časa seznaniti z vsemi podatki. Če ne glasuješ, se avtomatično šteje, da si za. Čeprav se lahko zgodi, da preprosto ne prideš pravočasno do svojega računalnika in ne podaš pripombe ali komentarja. Kako vidite tako delo vlade? Sklepi, ki pa jih sprejemate, so zelo pomembni in tudi dragi.

Pravzaprav od prvega dne prevzema te vlade delamo v izrednih razmerah tudi na ravni vlade. Tega se je treba zavedati. Zaradi tega je tudi toliko tovrstnih dopisnih sej in zaradi tega je tudi osrednja pozornost od prve redne seje vlade do zadnje namenjena predvsem pogovoru o aktualnem epidemiološkem stanju in ukrepih. Mogoče lahko rečem, da je moja sreča v nesreči glede na kolegico to, da je naš resor za izobraževanje znanost in šport pravzaprav vsaj posredno tudi vedno del ukrepov. Del teh odločitev moramo sprejemati prek posameznih odlokov in seveda moram biti sama na te vsebinske zadeve s svojo ekipo predvsem ljudi na ministrstvu in pravnikov izjemno pozorna.

Ukrep o šolah za otroke s posebnimi potrebami ni bil objavljen v uradnem listu. Vsi pravniki so rekli, da je to resnično velika napaka.

Moram reči, da je bilo zame osebno to kar veliko presenečenje. Sama nisem pravnica, vendar pa po tem, ko so mi povedali, da je šlo za vprašanje pravzaprav neke forme uradne javne objave, sem bila hkrati s tem tudi pomirjena. Tudi ob samem dejstvu, da ves čas, pravzaprav na dnevni bazi, komuniciramo.

Ministrica Kozlovičeva je omenila, da je za SMC ukinitev sklada za nevladne organizacije nesprejemljiva. Ta sklad je naš otrok, je zapisal poslanec SMC-ja Igor Zorčič in se čudil, kako ste ministri SMC-ja to podprli.

Sama sem bila kot vodja poslanske skupine v prejšnjem mandatu tista, ki je usmerjala sprejetje odločitve, in sem zdaj v tem mandatu pravzaprav videla tu priložnost. V tisti osnovni ideji za to, da nevladnim organizacijam še enkrat več sredstev namenimo iz dela dohodnine. Vendar ko sem videla, pod kakšnimi pogoji, sem takrat tudi uradno pisno sporočila ministru, ki je koordiniral ta zakon, da absolutno s takim pogojem odstopamo od podpore, ker bi ta rešitev pravzaprav nevladnim organizacijam več vzela, kot pa bi jim dajala.