Predsednik je na pogovor povabil znanstvenike, učitelje, politike, druge javne delavce ter predstavnike nevladnih organizacij in združenj.

Uvodničarji tokratnega pogovora so se dotaknili različnih tem: znanosti in vrednot, pomena znanosti in visokega šolstva za razvoj, slovenske znanosti danes in po vstopu v EU ter vloge znanosti za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Bernik: Očitna je premoč teorije
Častni član SAZU-ja France Bernik je govoril o znanosti in vrednotah. Po njegovih besedah so duhovne vede prevzele raziskovalne metode naravoslovnih ved in tistih družboslovnih disciplin, ki so se oblikovale pod vplivom matematično-naravoslovnega načina mišljenja.
Očitni sta premoč teorije in izrazita odtujenost od predmeta raziskovanja, subjekt pa je izključen iz razumevanja predmeta, je dodal.

Rop: Vprašanje konkurenčnost podjetij
Predsednik DZ-ja Borut Pahor je poudaril pomen človeških virov, v katere je po njegovem mnenju treba vlagati. Predsednik vlade Anton Rop pa meni, da je sicer mogoče narediti veliko, vendar slika ni enostavna, saj ne gre le za vprašanje deleža povečanja sredstev, ampak tudi za strukturo vlaganj. Resen problem podjetij naj bi bili tudi njihova inovacijska sposobnost in konkurenčnost, je dodal Rop. Vprašati se moramo, ali si vsi, ne le država in vlada, želimo biti najboljši, ne pa povprečni. Premier je še spomnil, da je vlada dala priložnost znanosti in tehnološkemu razvoju, tudi s proračunskimi sredstvi.

Gaber o izobrazbeni strukturi
Šolski minister Slavko Gaber je v uvodu povedal, da se je delež višje- in visoko izobraženih v zadnjih letih povečal z 8,9 na več kot 13 odstotkov prebivalstva. Po številu diplom so ženske prehitele moške, podobno pa se dogaja tudi na podiplomskem študiju. Danes Slovenija v terciarno obliko izobraževanja vlaga približno 1,2 odstotka BDP-ja, medtem ko je bil ta delež leta 1991 1,05-odstoten. Slovenija je v primerjavi z EU-jem zelo solidna, je še dejal minister Gaber. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bo ob evropskih programih sposobna imeti takšno kakovost znanja, da bo zadostovala za preboj v Evropi in svetu. Do leta 2010 naj bi dosegli, da bo vsaj 20 odstotkov populacije imelo več kot srednješolsko izobrazbo. Delež BDP-ja, ki ga bomo zagotavljali v ta namen, pa bo od 1,3 do 1,4 odstotka, je končal Gaber.

Mramor: Več denarja za znanost
Minister za finance Dušan Mramor je v razpravi povedal, da se je proračunski delež, namenjen znanosti, v zadnjih treh letih pomembno povečal. Poudaril je pomen spodbujanja raziskav, ki naj bi jih tudi uspešno prenesli v prakso. Zdaj na ministrstvu za finance iščejo možnosti za ustrezno formulo za davčne olajšave. Minister je napovedal, da bodo vladi predlagali davčne olajšave za opremo. Nekaj davčnih olajšav bo zagotovo, v kakšni obliki, pa še ostaja odprto, je dejal.

Ob koncu šesturnega pogovora je predsednik Drnovšek povzel, da je Slovenija zdaj na prelomni točki - čas t. i. velikih tem je mimo, ukvarjali pa se bomo s temami, kot je vloga znanosti, kako odgovoriti na izzive, s katerimi se srečujemo, in kako se znajti na tem področju.