Direktorica Mirovnega inštituta je tako na okrogli mizi z naslovom Sovražni govor in vpliv na delovno okolje poudarila, da se je v slovenski prostor prikradel koncept iz ZDA, kjer je svoboda govora skorajda neomejena in se v praksi sankcionira le v primerih, ko govoru že sledijo izgredi, napadi ali žalitve.

V Evropi je zadeva drugačna, poudarja Neža Kogovšek Šalomon, pri čemer je navedla, da je v prvi vrsti Nemčija začela uvajati prepovedi določenim oblikam izražanja, čemur je sledil tudi pravni red EU-ja. Tako tudi Svet Evrope koncept sovražnega govora zastavlja kot vsako obliko govora, ki širi ali spodbuja oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, kar je bistveno širše od slovenske zakonodaje, ki kot kaznivo dejanje opredeljuje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Organizacija mora priti nasproti ranljivim skupinam
Simona Muršec iz društva Parada ponosa je ob tem poudarila sovražni govor na področju spolne identitete oziroma usmerjenosti. "Naša življenja in identitete niso postavljene ob bok drugim, tako da je sovražni govor nekaj, kar te spremlja ves čas." Ob tem je poudarila, da je zaradi tega marsikomu težko odprto spregovoriti o svoji identiteti, saj nikoli ne ve, ali bo njegova identiteta sprejeta ali pa bo deležen sovražnosti.

Zlasti to velja za delovna okolja, kjer je vzdušje v delovnem okolju, tako Simona Muršec, ključna predispozicija, ki človeka spodbudi, da se bo izrazil o svoji identiteti ali ne. Po njenem mnenju je tudi na strani organizacije potrebno dejavno izražanje, da je taka odprtost v organizaciji sprejemljiva, kar se lahko izrazi tako na neki širši ravni, kot denimo z napisom, da je organizacija odprta za te identitete. Še posebej problematičen pa je po njenem mnenju sovražni govor v delovnem okolju, kadar izhaja s položaja moči. "Če nekdo nosi družbeno ali politično moč, potem nosi s seboj tudi odgovornost."

S pravilnikom do zaščite dostojanstva
Predstavnik družbe IBM Slovenija Klemen Dragar je ob tem kot primer dobre prakse navedel svoje podjetje, v katerem morajo vsi zaposleni podpisati interni pravilnik o obnašanju in delovanju v organizaciji, v katerem je kot hujša kršitev delovnega razmerja opredeljen poseg v posameznikovo dostojanstvo.

Dragar se je sicer pred leti tudi sam spopadal s strahom pred javnim izražanjem svoje spolne usmerjenosti in dodal, da je bilo to takrat še toliko težje, saj ni bilo na voljo toliko informacij kot danes. Prepričan je, da je ključnega pomena izobraževanje: "Ni dovolj, da nekomu samo poveš, da sovražni govor ni dopusten." Tako so tudi zaposleni v podjetju IBM Slovenija deležni testiranja tega, ali razumejo interni pravilnik.

Nepoznavanje rojeva sovražni govor
Je pa odgovornost ob sovražnem govoru, tako Dragar, na obeh straneh. "Pogosto je sovražni govor ali poseg v dostojanstvo tudi posledica nepoznavanja, zato se je na sovražni govor treba tudi ustrezno in strpno odzvati." Dragar je sicer prepričan, da k pojavom sovražnega govora veliko prispevajo tudi stres, ki je del vsakdanjika številnih posameznikov in frustracije ob osamljenosti.

Predstavnik točke za prijavo sovražnega govora Spletno oko Andrej Motl je poudaril, da se število prijav sovražnega govora iz leta v leto zmanjšuje. Deloma zaradi občutka nemoči ob zakonodaji, ki sankcije predvideva le v točno določenih oblikah sovražnega govora. Tako so tudi pri točki Spletno oko v preteklih letih obravnavali le nekaj deset primerov sovražnega govora, ki so imeli vse elemente kaznivega dejanja in so jih posredovali ustreznim organom. Med njimi se jih največ nanaša na prebežnike oziroma temeljijo na posameznikovi veroizpovedi.

Zaščita ranljivih skupin
Na vprašanje o razmejitvi med nekdanjim verbalnim deliktom in sovražnim govorom pa je Neža Kogovšek Šalomon odgovorila, da je v primeru verbalnega delikta šlo za prepoved kritike oblasti, torej tistih, ki imajo družbeno moč, medtem ko sankcioniranje sovražnega govora ne ščiti oblasti, ampak ranljive skupine.