Natančneje, z vidika posameznika predlagani pokojninski zakon pomeni, da bo moral moški za redno upokojitev delati 2,93 leta dlje kot doslej, ženska pa 2,55 leta dlje, znesek pokojnine pa bo podoben kot zdaj ali nekoliko višji, je povedal eden izmed avtorjev študije Boris Majcen.

Učinki reformiranega pokoninskega zakona bodo delovali le od deset do petnajst let, zatem pa bomo verjetno potrebovali nove spremembe, ugotavljajo raziskovalci.

Glede na podatke o pričakovani starosti, ki se povečuje, bo upokojenec ob polni uveljavitvi zakona leta 2026 predvidoma prejemal pokojnino približno enako dolgo kot tisti, ki se je upokojil leta 2009.

Na očitke, da se pokojninska osnova zaradi daljšanja obdobja za njen izračun znižuje, je Majcen odgovoril: "Ne vidim pametnega argumenta, zakaj ne bi upoštevali kar 40 let - to res pomeni manj, toda kaj je potem pravično?"

Z ustavitvijo padanja odmernega odstotka se zdaj v Sloveniji po njegovem mnenju postavlja sistem, ki bo primerljivejši.

Mramor: Nad 14 odstotkov BDP-ja ne moremo dati
Dekan ekonomske fakultete Dušan Mramor pa je dejal, da nad 14 odstotkov BDP-ja za pokojnine ne moremo dati in hkrati še ostati konkurenčni. "Pokojnine morajo biti take, da tega zneska ne presežemo. Sicer bomo otrokom in vnukom sesuli državo," je opozoril.

Raziskavo so po Mramorjevih besedah naročili vlada in sindikati. Izračuni na ravni posameznikov pa temeljijo na podatkih pokojninskega zavoda o 17.000 posameznikih, ki so se upokojili leta 2009.