Kot je v oddaji, kjer so udeleženci soočili poglede na pokojninske novosti, ki jih je vlada brez soglasja sindikatov poslala v parlament, še dejal sindikalist Rebolj, bo sicer po novem 80-odstotna odmera upoštevana od nižje osnove, saj se bo pri izračunih po novem upoštevalo 34 let namesto 18 let delovne dobe.

43 let dela za strojem?
Rebolj je dejal še, da je največja težava pokojninske reforme je 43 oziroma 41 let delovne dobe, saj je na nekaterih mestih tako dolgo nemogoče delati. Po njegovih besedah je treba narediti seznam škodljivih, težkih in podobnih del, kjer se bo delalo največ 40 oziroma 38 let, ali pa te delavce iz dviga sploh izključiti. Peter Pogačar, direktor direktorata za delovna razmerja in vodja pokojninske reforme, pa je zagotovil, da bodo izvedli revizijo teh delovnih mest.

Pogačar je odgovoril tudi na očitek, da to, da bodo ljudje delali dlje, pomeni, da za mlade ne bo dela; to ne drži, treba je le počakati na ponovno konjukturo, je prepričan. Glede na staranje prebivalstva se v desetih letih lahko zgodi, da nam bo manjkalo delovne sile, je dodal.

Pozor na delež sive ekonomije
Da je Slovenija edina dežela, kjer delojemalci plačujejo več kot delodajalci, pa je poudaril Andrej Zorko, ZSSS. Delež sive ekonomije, tako Zorko, je bil leta 2006 ocenjen na 27 odstotkov BDP-ja, kar je državno blagajno oropalo precejšnjega dela prihodkov. To področje bo v prihodnje urejeval nov zakon, odgovarja minister Ivan Svetlik.

Mladi nezainteresirani za prispevke
Bremena je treba enakomerno razporediti, je še dejal minister za delo, ki meni, da se nobena generacija, niti zdajšnja, ne sme prehitro umikati v pokoj. Preveč pesimistično je misliti, da mladi ne bodo imeli ničesar od vplačil, saj gre za zavezo znotraj sistema solidarnosti, je dodal.

Jugoslav Petkovič, direktor podjetja Mimovrste pa je povedal, da bi si v njihovem podjetju želeli tudi spodbudo države, saj njihovi sodelavci večinoma za drugi steber niso zainteresirani, pa tudi sicer menijo, da od vplačevanja prispevkov ne bodo imeli nič.

Mateja Kožuh Novak, predsednica ZDUS-a, pa je prepričana, da je strah, da ne bo pokojnin za mlade odveč, obenem pa je to sredstvo, da se mlade prepričuje, da vlagajo v zasebne sklade. A osnovno pokojnino mora zagotavljati država, je prepričana, četudi morajo biti zanjo tudi drugi viri.

Rebolj: Težava z usklajevanji in zaradi krize
Sindikalist Rebolj pa je opozoril tudi, da po našem sistemu aktivni plačujejo za upokojence. Leta 1999 je bilo z Ropovo reformo sicer marsikaj dogovorjeno, a do znižanja pokojnin je prišlo zaradi uravnave starih in novih pokojnin, pa tudi način usklajevanja je bil sporen, je dejal. Težava pa je tudi kriza, ki je prinesla nižji BDP, je prepričan.

Jože Ramovš, predsednik Inštituta Antona Trstenjaka, pa je opozoril, da težava zdajšnjega pokojninskega sistema ni le prezgodnje upokojevanje. Glavna težava je po njegovih besedah prenizka rodnost, prav tako težavo predstavlja tudi težko vstopanje mladih na trg dela.

Izvirajo težave iz leta 1999?
Je za sedanje težave pokojninskega sistema kriva reforma iz leta 1999? Andrej Zorko je v zvezi s tem poudaril, da reforma iz leta 1999 daje rezultate, saj se upokojitvena starost zvišuje, kot je treba. Težava je po njegovih besedah drugje, in sicer v tem, da ni novih delovnih mest.

Minister za delo pa je med drugim poudaril, da se je ob tem, ko se je povečala doba aktivnosti posameznika, hkrati povečala pričakovana življenjska doba. Podaljšali smo obdobje, ko posamezniki, ki pridejo do pokojnine, to tudi uživajo, je dejal. Vsak odstotek povečanja prispevne stopnje bi sicer, tako meni minister, prinesel okoli 70 milijonov evrov, a na ta način bi se zmanjšal BDP, izgubili bi tudi precej delovnih mest. Tega vprašanja s tem ne bi reševali, ampak zaostrili, je poudaril.

Mateja Kožuh Novak pa je opozorila, da ne smemo povzročati medgeneracijskega spora; niso delavci krivi, da upokojenci nimajo pokojnin. Delodajalci so do danes dobili osem milijard denarja; in kje so delovna mesta, se je vprašala. Druga napaka pa je po njenem ta, da se premalo dela na tem, da bi ljudi zadržali na delovnih mestih.

Za pokojnine vse več
Letos je treba za pokojnine odšteti skoraj milijardo in pol evrov, vsako leto pa naj bi se ta številka povečala še za 205 milijonov. Leta 2020 bi bilo treba tako za pokojnine odšteti že dve milijardi evrov več kot danes, zaradi česar bi Slovenija kršila maastrichtski sporazum, je po vladni seji dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.
Drugi razlog, ki je prepričal ministre, je po Svetlikovih besedah ta, da so po sedanji ureditvi začetne pokojnine vse nižje. "To pomeni, da se začetna pokojnina upokojencem vsako leto dodatno zniža, kar vodi v tveganje revščine pri tistih z nižjimi plačnimi kriteriji," je opozoril minister in poudaril, da novi zakon to nevarnost omejuje.

Sindikati, ki napovedujejo naknadni zakonodajni referendum, pa prav tako upajo na možnost sprememb pokojninske reforme z dopolnili med parlamentarnim postopkom. Premier Pahor je napovedal, da se bo (ob morebitnem referendumu) "z največjim veseljem" vključil v kampanjo.