"Vemo, da imajo mnogi zaposleni in tudi upokojenci odklonilno stališče do zakona. Očitajo mu, da pomeni zgolj višje ovire za upokojevanje oziroma krčenje že uveljavljenih pravic," v odprtem pismu piše 12 znanih slovenskih ekonomistov, ki dodajajo, da reforma v zdajšnjih razmerah "prinaša precej več koristi kot škode, prednosti pa odtehtajo pomanjkljivosti".

Dvig delovne dobe med slabimi najmanj slaba rešitev
Prepričani so, da zakon zagotavlja srednjeročno fiskalno vzdržnost in da je "med slabimi rešitvami, kot so znižanje razmerja med pokojnino in plačo, dvig prispevne stopnje ali zvišanje starostne dobe, slednja zagotovo najmanj slaba". Temelje usmeritve zakona zato podpirajo, saj menijo, da izboljšuje dolgoročni socialni položaj slovenskih državljanov.

Poleg Tineta Hribarja so se pod izjavo podpisali Ivan Ribnikar, Boris Majcen, Peter Groznik, Mojmir Mrak, Janez Prašnikar, Aleš Berk Skok, Jože Mencinger, Rasto Ovin, Marjan Senjur, Dušan Mramor in Bogomir Kovač.