Osem predlagateljev iz vrst državnih svetnikov meni, da novela prinaša širitev policijskih pooblastil, ki pa bi morala skozi državnozborsko sito po široki javni razpravi, in ne po nujnem postopku.

Kot navajajo, novo pooblastilo opredeljuje, da sme policist iz razlogov javne varnosti z namenom zasega predmetov opraviti pregled osebe in stvari, ki jih ima ta pri sebi, če je na podlagi neposredne zaznave policista podana utemeljena verjetnost, da ima oseba pri sebi predmete, ki bi jih bilo v skladu z zakonom treba zaseči.

Po navedbah predlagateljev veta se pri novem pooblastilu zastavlja vprašanje o sorazmernosti in s tem dopustnosti posega v pravice posameznika, na kar je v svojem mnenju opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ-ja.

Izključitev vsake možnosti zlorab
Vlada je v obrazložitvi navedla, da se bo omenjeno pooblastilo lahko izvajalo le, če bo to zahtevala varnostna situacija in v primerih utemeljene verjetnosti, da ima oseba pri sebi ali s seboj predmete, ki jih je po zakonu potrebno odvzeti, navajajo pobudniki veta.

Skupina svetnikov pa dodaja, da morajo biti za izvajanje novega policijskega pooblastila opredeljeni dodatni pogoji in merila, "ki bi bili določljivi, tako da bi bila kar najbolj izključena možnost njihove zlorabe".

Poseg v policijo in njeno vodstvo
Vlagatelji veta imajo pomisleke tudi v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja policije. Menijo, da mora biti generalni direktor policije iz vrst policistov (policijskih svetnikov), ki poznajo delo policije in bodo s svojimi izkušnjami lahko tudi strokovno in neodvisno opravljali funkcijo in delo generalnega direktorja policije.

Predlagana rešitev, da bi bil generalni direktor policije lahko tudi iz vrst obveščevalno-varnostnih organov, organov odkrivanja ali pregona ali kazenskega sodstva, pa po njihovem pomeni nesorazmeren poseg v policijo in imenovanje njenega direktorja.

AI: Policijska poooblastila terjajo varovalke
Amnesty International Slovenije se do novega policijskega pooblastila ni opredelil, kot jih je pred dnevi pozvala stranka SDS, saj gre vsebinsko za policijsko pooblastilo, ki je v ustavnem kazenskem procesnem pravu klasično. Na splošno poudarjajo, da je pri policijskih pooblastilih treba opredeliti ustrezne varovalke za njihovo uporabo, in omenjajo načelo sorazmernosti in človekove pravice.

L. D.