"Protest v nedeljo pred špansko ambasado? #samvprasam," je v petek dopoldne prek Twitterja spraševal novinar RTV Slovenija Jure Brankovič. V poznejši tvitih je razložil, da ga pač zanima, ali "bo pri vseh nevladnikih, fb/twitter podpornikih...če bo kdo tudi v živo kaj prišel povedat Špancem".

Njegova vprašanja na Twitterju so naletela na precej nenavaden odziv. V soboto zjutraj je na njegovem domu pozvonila policijska patrulja. Policijski par je Brankoviča, kot je povedal za MMC, povprašal, ali res kaj organizira, saj policija spremlja Twitter, in ga posvaril, da mora shod prijaviti, če bi se morda rad lotil organizacije protesta. Ob tem sta ga tudi prosila, ali jima lahko pove svojo telefonsko številko, da ga drugič raje pokličejo, namesto da ga hodijo obiskovat na domu.

Zakaj se je policija odločila za informativni pogovor z Juretom Brankovičem, ali tovrstna preverjanja postajajo običajna policijska praksa in zakaj je tako, smo povprašali Generalno policijsko upravo (GPU).

Policija: Dolžni smo zagotavljati javni red in mir
Policija zaradi zagotavljanja javne varnosti spremlja tudi vsebine v okviru prosto dostopnih komunikacij na različnih omrežjih, je v odgovoru zapisal Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostjo za področje kriminalitete. Ne gre za nikakršne preiskovalne ukrepe, osredotočeno spremljanje ali sledenje posameznikom, skupinam; temveč za splošno spremljanje dogajanja, kar je običajno.

"Če v primerih posameznih javno dostopnih zapisov ocenimo, da je vsebina aktualna za izvajanje nalog iz pristojnosti policije (npr. da se pripravlja ali organizira morebitni shod pred veleposlaništvom ob zaostreni družbeni situaciji v tej državi ali ob drugih aktualnih varnostnih dogodkih), se temu ustrezno odzovemo in na podlagi ugotovljenega stanja izvedemo nadaljnje ukrepe (npr. vzpostavimo stik z osebami, ki bi lahko o posamezni zadevi kaj vedele ali posredovale koristne podatke). Pri izvajanju konkretnih ukrepov upoštevamo tudi varnostno oceno in načeli zakonitosti in sorazmernosti, kar pomeni, da vselej skrbno presojamo med ciljem zagotavljanja javne varnosti in posegi v pravice posameznikov."

Poudaril je, da so javna zbiranja ustavna pravica, ki jo policija zagotavlja in jo tudi bo. Pri tem imajo organizatorji določene pravice in dolžnosti, prav tako policija, ki mora po uradni dolžnosti vzdrževati javni red in mir, vključno na neorganiziranih shodih. V teh primerih mora izdelati varnostno oceno in zanjo pridobiti čim več relevantnih informacij. Na tej podlagi lahko policija izvede sorazmerne ukrepe, je zapisal Menegalija.