Namen preventivne akcije, ki jo policija izvaja skupaj z Agencijo za varnost prometa (AVP), ni kaznovanje voznikov, temveč njihovo ozaveščanje, da se lahko brezglavo hitenje ali iskanje adrenalinskega užitka v prehitri vožnji hitro sprevrže v največjo nočno moro posameznika z najhujšimi posledicami za vse udeležence, so navedli na spletni strani policije.

Objestna, tvegana in neprilagojena vožnja poveča nevarnost za nastanek prometne nesreče. Hitrost vožnje kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih. Večje kot so hitrosti, praviloma težje so posledice prometnih nesreč. Neprilagojena hitrost je kriva za kar 18 odstotkov vseh prometnih nesreč in je še vedno najpogostejši vzrok za prometne nesreče s hujšimi posledicami, pa opozarja AVP.

Letos se je zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah do konca junija zgodilo 1735 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 12 ljudi, 164 jih je bilo huje poškodovanih. Največje prekoračitve hitrosti se sicer dogajajo v naseljih, šele nato na avtocestah in hitrih cestah.

Ena od nalog policije je zmanjševati povprečne hitrosti, kar bi posledično pomenilo manj mrtvih ter hudo in lažje poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi neprimerne hitrosti. Znotraj naselij namreč že manjša kršitev omejitve hitrosti lahko ogroža varnost najranljivejših skupin, kot so pešci, kolesarji, predvsem pa otroci.

"Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 kilometrov na uro možnost za nesrečo s smrtnim izidom poveča kar za osem do devetkrat. Ali drugače povedano, če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 namesto 30 kilometrov na uro, ne pridobimo veliko časa, lahko pa se pot konča usodno. Zato voznike pozivamo, da hitrost prilagodijo razmeram v prometu," je ob začetku letošnje akcije Hitrost poudarila direktorica AVP-ja Simona Felser.