Agencija za varnost prometa objavlja uradne podatke o prometni varnosti v lanskem letu. Policisti so obravnavali 19.780 evidentiranih prometnih nesreč oz. šest odstotkov več kot v letu 2022, pri čemer se je število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo povečalo za pol odstotka.

Na cestah je lani umrlo 82 ljudi oz. trije manj kot leta 2022, kar je drugo najnižje število, odkar zbirajo uradno statistiko prometnih nesreč. Število hudo telesno poškodovanih se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšalo za štiri odstotke in je znašalo 829 ljudi. Zmanjšalo se je tudi število lažje telesno poškodovanih, ki jih je bilo lani 6391, kar je en odstotek manj v primerjavi z letom 2022.

Najmanj umrlih med ranljivimi udeleženci prometa

Na agenciji za varnost prometa ob tem ugotavljajo, da je lani umrlo manj najbolj izpostavljenih udeležencev v prometu – pešcev, kolesarjev ter voznikov motornih vozil in e-skirojev – kot v preteklih letih, več pa je bilo smrtnih žrtev med vozniki osebnih vozil in potniki v njih. "Skupno število umrlih ranljivih udeležencev cestnega prometa (vozniki enoslednih vozil in trikoles, pešci, kolesarji in e-kolesarji, vozniki e-skirojev itd.) je v letu 2023 znašalo 32 (46 v 2022) oz. 39 odstotkov vseh umrlih, znižalo se je za 15 odstotkov glede na leto poprej (54 odstotkov v 2022)," pojasnjujejo na AVP-ju.

V zadnjem triletnem obdobju je bilo sicer največ hudo telesno poškodovanih udeležencev med kolesarji. Lani se je hudo telesno poškodovalo 236 kolesarjev oz. za en odstotek manj kot v letu 2022, s čimer delež hudo telesno poškodovanih kolesarjev ostaja enak kot leto prej (28-odstotni). Število hudo telesno poškodovanih voznikov enoslednih motornih vozil je ostalo enako kot v letu 2022 – 198.

Največ prometnih nesreč so lani povzročili najstarejši udeleženci (65 let in več), in sicer 2729 prometnih nesreč (2536 v letu 2022). Sledi starostna skupina med 35. in 44. letom starosti – 2700 povzročenih prometnih nesreč (štiri manj kot leta 2022).

Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji, stari nad 64 let, in sicer 20 ljudi (leta 2022 je bilo v tej kategoriji 27 umrlih). Sledi starostna skupina od 45 do 54 let – 16 umrlih (17 v 2022).

Največ prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami sicer povzročijo vozniki osebnih avtomobilov – lani je v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki osebnih avtomobilov, umrlo 46 udeležencev oziroma 57 odstotkov vseh umrlih. Delež umrlih v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil voznik osebnega avtomobila, je bil v zadnjem petletnem obdobju 55,4-odstoten.

Alkoholizirani povzročitelji odgovorni za 21 smrti

V letu 2023 so bili povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola (nad dovoljeno mejo) odgovorni za 1507 (1590 v letu 2022) prometnih nesreč oz. pet odstotkov manj kot v letu 2022. Enako zmanjšanje (petodstotno) AVP opaža tudi pri številu prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo. V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, je umrlo 21 udeležencev oz. 24 odstotkov (štirje ljudje) več kot v letu 2022. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom znaša 25,6 odstotka (21 odstotkov v letu 2022, 33 odstotkov v letu 2021, 37 odstotkov v letu 2020).

Vozniki, ki so imeli do največ 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, so v letu 2023 povzročili 330 prometnih nesreč, od tega 128 s telesno poškodbo. V teh prometnih nesrečah je umrlo osem udeležencev, 30 je bilo hudo telesno poškodovanih, 128 pa lažje telesno poškodovanih, navaja AVP.

Vozniki, ki so bili pod vplivom prepovedanih mamil ali drugih psihoaktivnih snovi, so povzročili 92 prometnih nesreč, v katerih so umrli trije udeleženci (10 manj kot v letu 2022), 24 je bilo hudo telesno poškodovanih (štirje manj kot v letu 2022), 20 pa je bilo lažje telesno poškodovanih (31 manj kot v letu 2022).

Zaradi povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom alkohola (tudi nad 0,00 g alk/kg krvi), mamil ali drugih psihoaktivnih snovi je skupno umrlo 32 ljudi oz. 39 odstotkov vseh umrlih.

Poglaviten vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom neprilagojena hitrost

Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč še vedno ostaja nepravilen premik z vozilom (zaradi tega se je zgodilo 5247 prometnih nesreč oz. 27 odstotkov vseh nesreč), sledita neprilagojena hitrost (3744 prometnih nesreč oz. 19 odstotkov vseh) in nepravilna stran oz. smer vožnje (3029 prometnih nesreč oz. 15 odstotkov).

Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom so malo drugačni – najpogostejša je neprilagojena hitrost – zaradi nje se je zgodilo 28 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 32 udeležencev –, nepravilna stran oz. smer vožnje (20 prometnih nesreč in 22 umrlih udeležencev) ter neupoštevanje pravil o prednosti (12 nesreč, v katerih je umrlo 13 ljudi).

Spodbudno pa je, da narašča uporaba varnostnega pasu. Lani ga je uporabljalo 93 odstotkov voznikov, ki so bili v nesrečah lažje poškodovani, in 81 odstotkov huje poškodovanih voznikov. Ga je pa uporabljalo le 71 odstotkov umrlih voznikov in samo dobra polovica (59 odstotkov) umrlih voznikov v vozilih. Bolj pa skrbi neuporaba varnostne čelade pri kolesarjih – med umrlimi kolesarji jih je nosilo le 29 odstotkov. Zaščitne kolesarske čelade nista imela niti umrla voznika e-kolesa. Pri umrlih voznikih enoslednih motornih vozil je uporaba čelade znašala 82 odstotkov.

Lani 20 nacionalnih preventivnih akcij

Simona Felser, direktorica agencije za varnost prometa, je ob objavi uradnih podatkov za leto 2023 poudarila: "Agencija za varnost prometa je ob izteku leta 2023 z velikim veseljem pozdravila dejstvo, da je bila v DZ-ju brez glasu proti sprejeta resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030. Pomembno je, da je dokument nastal s sodelovanjem vseh ključnih deležnikov in nosilcev nalog s področja prometne varnosti. Tako resolucija, ki je strateški dokument, določa korake, ki jih moramo narediti, da bo udeležba v cestnem prometu še varnejša za vse."

"V preteklem letu smo v tesnem sodelovanju s policijo in drugimi deležniki prometne varnosti izvedli 20 nacionalnih preventivnih akcij ter številne spremljevalne aktivnosti. Te bodo še naprej usmerjene v ozaveščanje, ki ima za cilj spremembo vedenja in dvig vozniške kulture na naših cestah. Ker je v prometu dovolj že trenutek nepozornosti, k strpnemu in odgovornemu ravnanju pozivamo vse udeležence v prometu, da bo vsakomur omogočeno priti na cilj varno in srečno," je še dodala.