Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob je z izidom lokalnih volitev zadovoljen, je ob robu seje DZ dejal v izjavi za medije. Posebno ponosen je, da se je Gibanju Svoboda uspelo uveljaviti tudi na lokalni ravni z "zavidljivim številom mest svetnikov in svetnic", še posebej v mestnih občinah, kar je bil njihov cilj, je dejal.

Gibanje Svoboda se je s 402 osvojenima svetniškima mandatoma uvrstilo na drugo mesto. Županski stolček je uspelo osvojiti zgolj eni županski kandidatki stranke, in sicer je v prvem krogu večino volivcev prepričala kandidatka stranke za županjo Osilnice Alenka Kovač.

Golob ocenjuje, da imajo "daleč največje število" svetnikov v mestnih svetih. "Od 414 svetnikov v mestnih občinah jih je Svoboda osvojila 85, med vsemi parlamentarnimi strankami največ," je dejal in dodal, da je bil to tudi njihov cilj, ki so ga v veliki meri dosegli. Vsaj v enem delu v mestnih občinah se je prelilo zaupanje v delovanje vlade, ocenjuje, kar pomeni tudi odgovornost, da bo lokalni nivo lahko učinkovito sodeloval z vlado.

Izpostavil je, da je Gibanje Svoboda v le devetih mesecih uspelo zgraditi tudi svojo lokalno prisotnost, saj imajo več kot 400 svetnikov in svetnic. "Po mojih informacijah to ni uspelo še nobeni novinki na političnem parketu," je poudaril.

Že danes, pred drugim krogom pa vedo, da ne bodo dosegli cilja, da bi dobili šest županov, ki bi jih "tako ali drugače lahko pripisovali Svobodi". Napovedal je, da bodo naslednja štiri leta trdo delali na tem, da zgradijo prepoznavnost ljudi, saj na volitvah županov štejejo osebnosti in ne stranke.

S ponovno izvoljenim ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem se po volitvah še nista slišala, a je za to po premierjevih besedah še dovolj časa. Dodal je, da je bila njegova podpora Jankoviću za župana vedno jasna in nedvomna. "Tudi stranka je ves čas jasna na stališču, da nismo imeli svojega kandidata in pri županskih kandidatih podpiramo obstoječega župana, to je gospoda Jankovića," je dejal. Dogovoriti se bodo morali le o načinu sodelovanja, pri čemer se mu zdi prav, da se je počakalo na razmerja v mestnem svetu.

V vseh občinah bodo sklicali lokalne izvršne odbore in se do četrtka opredelili do vseh vprašanj glede sodelovanja z drugimi strankami in listami na lokalnem nivoju, je dejal.

Želi pa si, da se referendumske nedelje udeleži večje število ljudi kot lokalnih volitev. V funkciji predsednika Gibanja Svoboda je ljudi pozval k glasovanju "trikrat za" - da bodo "iztrgali politiki iz krempljev javno Radiotelevizijo Slovenija", da bodo končno lahko oblikovali vlado, ki se bo lotila razvojnih izzivov in za to, da bodo prilagodili sistem dolgotrajne oskrbe, da bodo ljudje lahko uživali dostojno starost, je poudaril. Vse to je danes po Golobovem mnenju zablokirano "z nesmiselnim referendumom opozicijske SDS, ki v resnici vse to izkorišča samo za lastno politično promocijo". Meni, da je čas, da jim ljudje povedo, naj se nehajo "zafrkavati z državo". Če udeležba na referendumih ne bo dovolj visoka, bo opozicija referendume ponavljala vsak mesec, je prepričan.

Tudi glede napovedanega posvetovalnega referenduma glede zakona o dohodnini, pobudo zanj je prav tako vložila SDS, je dejal, da slednja instrument referenduma zlorablja. "Jaz verjamem, da bodo vse zakonske rešitve pravočasno sprejete in tudi na ustrezen način," je zaključil.

Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marko Balažic je z izidom stranke v prvem krogu lokalnih volitev zadovoljen. SLS je stranka z največ župani, izvoljenih je bilo 13. Balažic je v nedeljo dejal, da bo stranki uspelo ohraniti položaje, ki jih je pridobila pred štirimi leti, kar ji bo omogočilo mirno pripravo na naslednje volitve v DZ čez tri leta.

V drugem krogu si po Balažicevem mnenju lahko obetajo izvolitev še petih županov: "To pomeni, da v veliki meri ponavljamo izid izpred štirih let."

Kandidatka SLS-a za županjo Ljubljane Tina Bregant je glede dosegla nekaj manj kot šest odstotkov podpore volivcev, s čimer je predsednik SLS-a zelo zadovoljen. Meni, da se je zaradi Bregantove v Ljubljani v času kampanje pred lokalnimi volitvami govorilo tudi o pereči problematiki dostopa do primarne ravni zdravstva in družinskih zdravnikov. Hkrati se SLS v Ljubljani vrača v mestni svet, kjer je v iztekajočem mandatu ni bilo.

Janša razglasil zmago SDS-a po številu svetnikov

SDS je zmagovalka po številu mandatov v mestnih svetih. Po prvem krogu ima 11 izvoljenih županov. Prvak SDS-a Janez Janša je po volitvah v izjavi za medije dejal, da je SDS že petič zapored zmagovalka po seštevku mestnih in občinskih svetnikov. Ocenil je, da bo stranka vsaj dosegla, če ne presegla izide z volitev pred štirimi leti, kar pa se ni zgodilo.

Ko gre za svetnike, je imela SDS pred štirimi leti 632 svetnikov, tokrat so si zagotovili manj, 494 svetniških mest.

"Nekoliko skrbi nizka volilna udeležba v posameznih občinah in skupnem seštevku," je dejal. Janša to pripisuje dvema vzrokoma. "Prvi je gostota volitev," je dejal in dodal, da v SDS-u zato obžalujejo, da niso hkrati potekali še referendumi, saj bodo tako morali volivci na volišča še enkrat. Na vprašanje, kaj to pomeni za udeležbo na referendumih, pa je odvrnil le, da imajo kot predlagatelji cilj doseči kvorum in izid, zato upa, da bodo ljudje na referendume prišli kljub utrujenosti.

"Drugi bolj nevtralen razlog pa je to, da je bilo 51 županskih kandidatov brez konkurence, in vidimo, da je bila v tistih občinah udeležba nižja, čeprav so tradicionalno lahko imeli višjo," je navedel.

Janša je komentiral tudi izide drugih strank. Po njegovem mnenju bo stranka Gibanje Svoboda dobila "določeno število mandatov" v urbanih mestnih okoljih, še posebej v središču države in v regionalnih centrih, ko gre za število županov, pa za zdaj kaže, da se bo odrezala slabše.

Po Janševem mnenju se pri tem ponavlja usoda stranke Mira Cerarja iz leta 2014, "ko je ta stranka na ukradenih državnozborskih volitvah močno zmagala, na lokalnih volitvah jeseni pa ni imela niti enega župana. In te stranke danes ni več več. Stranka, ki ne požene korenin, ne traja," meni Janša.

Gibanje Svoboda je sicer po številu mandatov v mestnih svetih na drugem mestu, saj jih je dobilo kar 402 in je tako tik za stranko SDS.

Na vprašanje, zakaj se SDS v prestolnici ni odločil za močnejšega, bolj prepoznavnega kandidata, kot je Igor Horvat, je Janša spomnil, da je predsednik ljubljanskega mestnega odbora SDS-a Anže Logar pred kratkim kandidiral na predsedniških volitvah.

"Ljubljanski mestni odbor stranke je imel letos druge prioritete, v kandidaturo za župana Ljubljane pa se je podal manj prepoznaven kandidat, ki bo lahko še poskusil s kandidaturo," je poudaril Janša.

Logar zaradi slabega volilnega izida odstopil z mesta predsednika ljubljanskega odbora SDS

Anže Logar je po nedeljskih lokalnih volitvah odstopil kot predsednik mestnega odbora SDS v Ljubljani. Kot je pojasnil na Twitterju, odstopa, ker se tako na volitvah župana kot v mestni svet niso odrezali dobro.

"Po 12 letih se poslavljam iz ljubljanske politike. Ker je tako prav," je še zapisal Logar. Vsem članom, volivcem in simpatizerjem se je zahvalil. Ob tem pa je pozval: "Nadaljujmo, pot je jasna: Za Ljubljano. Za ljudi. #ZAprihodnost".

V Ljubljani je na županskih volitvah znova prepričljivo zmagal sedanji župan Zoran Janković, ki je bil z 61,84 odstotka glasovi izvoljen v prvem krogu. Kandidat SDS Igor Horvat je bil po številu glasov četrti, za kandidatko Levice Natašo Sukič in Alešem Primcem iz stranke Glas za otroke in družine. Za Horvata je glasovalo 6,26 odstotka volivk in volivcev.

V mestnem svetu bo SDS v novem mandatu zastopana s šestimi svetniki, doslej jih je imela deset in je bila na drugem mestu po številu svetnikov. Na tokratnih volitvah je več svetniških mest poleg Liste Zorana Jankovića, ki jih bo imela 18, dobilo še Gibanje Svoboda, in sicer osem.

Cigler Kralj: Veselimo se izidov

Županski stolček je uspelo v prvem krogu osvojiti 11 kandidatom stranke NSi, še nekaj pa je takih, ki so uspeli s podporo več list oziroma strank, med drugim tudi NSi-ja.

Po besedah Janeza Ciglerja Kralja si v nekaterih občinah v stranki prvič obetajo tudi mesta v občinskih svetih, kar jih navdaja z optimizmom, je še dejal podpredsednik NSi-ja.

"V Novi Sloveniji želimo pokazati, da imamo odličen program, da se borimo za boljše poslovno okolje, za razvoj občin, da bi lahko zgradile stanovanja za mlade družine, vrtce, zagotovile šolo in delovna mesta, na drugi strani pa želimo tudi na vseh ravneh pokazati operativnost naših ljudi," zatrjuje.

Ob tem, da tudi na tokratnih volitvah, kot kaže, slavijo neodvisni županski kandidati, pa Cigler Kralj poudarja, da je Slovenija še mlada država oziroma mlada demokracija.

"Mislim, da si moramo vsi skupaj, predvsem politiki, izpostavljeni v javnosti, prizadevati za to, da okrepimo zaupanje v politične stranke. Navsezadnje smo si pred dobrimi 30 leti tak sistem, torej strankarsko demokracijo, tudi izbrali," je dejal.

Kot je še poudaril, je prednost strankarskih kandidatov, denimo kandidatov NSi-ja, tudi ta, da "točno vemo, kakšen program, kakšne vrednote zagovarja ter kako bo delal in katera struktura oziroma mreža je za njim".

Meni pa, da je očitno na lokalni ravni pri konkretnih vprašanjih, kot so infrastruktura, vrtci, osnovne šole, ceste, manj v ospredju, ali kandidat prihaja iz katere politične stranke, ampak volivci ocenjujejo predvsem njegovo oz. njeno operativnost ter sposobnost organizacije in upravljanja skupnih zadev na lokalni ravni.

Tudi Fajon je zadovoljna z izidom

Predsednica SD-a Tanja Fajon je zadovoljna z izidi prvega kroga lokalnih volitev. Kot je povedala za STA, so kandidati Socialnih demokratov osvojili deset županskih mest, še najmanj šest pa se jih je uvrstilo v drugi krog, kar je po njenih besedah "lepa številka". Na tretjem mestu so tudi po osvojenih občinskih oziroma mestnih svetih in sicer so osvojili 270 mandatov.

Kot je poudarila Fajon, so med preostalimi izvoljenimi župani tudi taki, ki so bili izvoljeni ob podpori Socialnih demokratov. Pred drugim krogom ostaja optimistična.

Predsednica druge največje koalicijske stranke je komentirala tudi nizko volilno udeležbo, ki si jo razlaga s tem, da tokratne lokalne volitve potekajo v supervolilnem letu.

"Ta naporna politična jesen s številnimi volitvami med ljudmi povzroča to, da ostajajo doma," je dejala. Kot je dodala, bi si želela, "da bi več ljudi prišlo na volišča, da bi s tem dali bolj poln mandat vsem, ki jih bodo vodili v svojih krajih in občinah naslednja štiri leta".

Ob tej priložnosti je pozvala vse, naj se udeležijo tako drugega kroga lokalnih volitev kot tudi referendumov čez sedem dni. "Vsak glas šteje, zato naj se ljudje udeležijo volitev. To je lahko praznik demokracije, ampak samo, če ga res znamo tudi izkoristiti in živeti," je še povedala.

Tega, da so na lokalnih volitvah znova marsikje slavili neodvisni, nestrankarski kandidati, Fajon ne razume kot nezaupnice političnim strankam. "Mislim, da je to bolj odraz posameznic, posameznikov, njihovih individualnih uspehov in ekip okoli njih," je dejala in dodala, da na lokalnih volitvah pač bolj štejejo imena in obrazi kot pa strankarske liste.

Gibanje Svoboda je zadovoljno z doseženim

V Gibanju Svoboda so na volilni večer dejali, da so zadovoljni z dosežkom stranke, manj pa z volilno udeležbo. "V kratkem času nam je uspelo izjemno veliko in vsi uspehi, ki smo jih zgradili na tej poti, nas bodo samo navdajali še z večjim entuziazmom, da gradimo pravilno politiko," pravi podpredsednica Urška Klakočar Zupančič.

Izrazila je željo, da bi se volivci v večjem številu udeležili lokalnih volitev in ne bi imeli občutka, da je zgolj politika na državni ravni tista, ki vpliva na njihova življenja. "Morda nimajo občutka, da lokalna politika nanje vpliva in da lahko tudi oni sovplivajo na lokalno politiko ali pa imajo občutek, da so nekateri preveč zasidrani v tej lokalni politiki in bo očitno za spremembe potrebno še nekaj časa," je dejala. Kljub temu pa je prepričana, da so v stranki s svojim delom pokazali, kako pomembno je, kdo sedi v mestnem svetu in oblikuje prihodnost na lokalni ravni.

Vodja volilnega štaba stranke Peter Majerle pa je izpostavil skupni izid levosredinskih strank tako po številu županov kot tudi mestnih svetnikov. Sicer pa je prepričan, da je tudi Gibanje Svoboda na pravi poti. "Verjamemo, da lahko v prihodnje z vsemi našimi odbori, več kot 122 ekipami na terenu, nadaljujemo ta trend, in verjamemo, da so ljudje v nas prepoznali tisto upanje, da lahko nekaj spremenimo tudi v sami lokalni politiki," je dejal.

Po njegovih besedah se zavedajo, da bo ob večjem številu mestnih svetnikov njihova pot lažja. Kot je poudaril, od svoje strategije v največji vladni stranki ne odstopajo. "Nadaljujemo to, da bomo lahko v prihodnjih štirih letih pokazali, da smo izbrali tiste prave svetnike, ki bodo spremenili ne samo lokalno politiko, ampak predvsem kulturo politike, in nadgradili tisto, kar na državni ravni že počnemo," je še sklenil Majerle.

Stranka je sicer veliko stavila tudi na svojega kandidata za župana Maribora Vojka Flisa, ki pa mu po delnih neuradnih izidih ni uspel preboj v drugi krog. Majerle priznava, da sicer s tem izidom res ne morejo biti zadovoljni, a poudarja, da se uspeh stranke ne meri samo z uspehom posameznih županskih kandidatov, ampak tudi osvojenim številom sedežev v občinskih svetih. "Kako se bodo na koncu razporedili glasovi, ni toliko pomembno kot to, da je Maribor prepoznal Gibanje Svoboda, stranko, ki lahko vpliva na njihovo prihodnost," je še dejal.

Mesec: Izid lokalnih volitev je slab

Koordinator Levice Luka Mesec je v ponedeljkovi izjavi za medije ob robu seje DZ-ja izid stranke na lokalnih volitvah ocenil kot slabega. Kljub temu, da v stranki niso imeli velikih pričakovanj, bodo sledile razprave, kako ta problem nasloviti, je dejal. Pozitivno jih je presenetil rezultat Nataše Sukič v Ljubljani in Matije Kovača v Celju. Kovač, ki se sicer za županski položaj poteguje s podporo volivcev, se je namreč v drugi krog lokalnih volitev uvrstil skupaj z dolgoletnim celjskim županom Bojanom Šrotom.

Poslanka Sukičeva pa se je uvrstila takoj za dolgoletnim županom Ljubljane Zoranom Jankovićem. Levica je v mestnem svetu dobila štiri mesta. To je bilo po Mesčevi oceni realno pričakovati. "Je pa dejstvo in to so lokalne volitve tudi pokazale, da bomo morali neprimerno več energije usmeriti na teren," je ocenil. O tem bodo opravili razpravo v stranki. Glede tega, kaj narediti, pa je dejal, da ima svoje ideje, ki pa jih bo najprej delil s svetom stranke.

Glede nizke volilne udeležbe je dejal, da se moramo v sklopu reform pogovarjati tudi o vlogi občin. Medtem ko ljudje razumejo, da ni nepomembno, kdo vodi državo, se je z nizko volilno udeležbo na lokalni ravni pokazalo, da ljudje ne vidijo pomena občinske demokracije, kar je po njegovem mnenju zelo povezano s pristojnostjo občin in s tem, na kakšen način lahko občani preko občine ustvarjajo svoje življenje.

Glede porasta neodvisnih list in županskih kandidatov pa ključni problem vidi v tem, da se na lokalnih volitvah še bolj kot na državnozborskih posveča pozornost temu, kdo je primeren kandidat za župana in da so zelo personalizirane. Zato se po njegovi oceni vzpostavljajo personalne liste, ki so ideološko neodvisne od strank, s čimer imajo nekoliko več prostora, da politiko na lokalnih ravneh peljejo po svoje. "Ampak to ni nujno težava, moramo pa stranke, predvsem vladne, najti način, kako sodelovati z njimi," je dejal.