T. i. elita, ki se zbira okoli vsakokratne politike, si lahko privošči tajkunska posojila, očitne konflikte interesov, javno laganje, kadrovske rošade in ustanavljanje vedno novih državnih institucij za izbrance. Nikoli končana preigravanja in finančna izčrpavanja pa plačujejo državljani, ki jim ista pravna država ni sposobna več zagotavljati niti osnovnih pravic. Kdo upravlja državo, so res formalni odločevalci, ki so pred kamerami vedno znova presenečeni in zgroženi, ali so to omrežja, interesne skupine, lože. "So politiki res zgolj marionete?" se sprašuje Slavka Brajović Hajdenkumer v oddaji Tednik.

Deset božjih zapovedi smo si ljudje že davno ukrojili po svoji meri. Celo tisti, ki so se jih domislili. Morda jih je pesnik Janez Menart ravno zato prepesnil v deset človeških zapovedi. Prva tako pravi: "Veruj le v tistega boga, ki v banki svoj oltar ima." Tretja se glasi: "Počivaj kolikor se da, saj kdor manj dela, več velja." Četrta pa: "Spoštuj rodbinske in druge zveze, ker le po njih se kam prileze."

Oblast v rokah neformalne skupine vplivnih
Glede na aktualnost pesnikovih zapovedi bi jih lahko zapisali kar v slovensko ustavo. Tam sicer med drugim piše, da ima oblast ljudstvo, ki svojo oblast izvršuje neposredno in z volitvami. Toda kaj, ko se zdi, da oblasti v Sloveniji nimajo niti tisti, ki jih ljudstvo izvoli, temveč neformalne skupine vplivnih ljudi, ki jih druži skupen interes. Aleksander Lucu o tem meni: "Vse te zdruščine imajo popolnoma pod kontrolo slovensko politiko, vzvode demokracije, državne finance in skratka, ta država ni vodena s tistimi ljudmi, ki jih izvolimo, ampak z ljudmi, ki so si vzeli to pravico."

Tudi nekdanji predsednik KAS-a Bogomir Kovač opozarja na naraščajoč vpliv omrežij: "Če politične strategije vlade in skupin ne delujejo, potem se tukaj odpira prostor za neformalno delovanje, in ker imamo mi v Sloveniji krizo vodenja /.../, to pomeni, da je velik manevrski prostor za delovanje neformalnih mrež, in mislim, da se to stopnjuje." Bojan Požar pa ugotavlja: "Kar je zelo značilno pri nas je, da te družbe niso oblikovane po strankarskem ali ideološkem principu, ampak se članstvo prikriva po osebnem ali interesnem principu, močnejše so kot manjše politične stranke."

Korupcija načenja pravno državo
Da utegne korupcija v Sloveniji načeti pravno državo, je sicer že pred desetletjem opozoril tedanji direktor urada za boj proti korupciji, Boštjan Penko, ki pravi: "Dejansko smo prišli v stanje dvojne družbe, na eni strani so nepravni, na drugi pa tisti, ki prek neformalnih povezav dosežejo vse, kar želijo. /.../ V Sloveniji imamo problem, ker državni organi ne delujejo učinkovito ali sploh ne delujejo. To so idealna tla za razvoj korupcije."

Lucu ob tem še izpostavlja: "Poglejmo, kaj delajo ministri, strankarski veljaki, ljudje ob vladi. In kot normalni državljani se sprašujemo, ali je to mogoče? Krona vsega je policija in sodstvo, kjer se nič ne zgodi." In kdo naj bi neformalno vodil državo in upravljal njene podsisteme? Lucu ocenjuje, da so najvplivnejše velike odvetniških družbe: "Ki so na videz konkurenčne, vendar so v ozadju vrhunsko povezane med seboj, vrhunsko z ljudmi na sodiščih, cel pravni sistem je podrejen advokatski strukturi."

"Vse je prepleteno z gejevsko-kokainsko prepredenostjo"
Drugi najmočnejši lobi naj bi bil bančno-finančni, je še prepričan Lucu: "Če se samo ozremo, kaj se dogaja z NLB-jem, kjer nihče noče pojasniti, kaj se dogaja znotraj banke." Tretje pomembno omrežje pa naj bi se zbiralo okoli Katoliške cerkve. Lucu svojo tezo o najpomembnejših omrežjih sklene: "Vse to pa je prepleteno z gejevsko-kokainsko prepredenostjo."

Čirič: Ne gre za omrežje
Lobist Miloš Čirič, ki ga povezujejo z novonastalim omrežjem enajstica, pa namige o omrežjih zavrača in opozarja: "Vsako povezavo se zdaj vidi kot sumljivo, riše se omrežja povezave. Poglejmo, kako se zaposluje, vsakdo med nami bo zaposlil nekoga, ki ga pozna."
O omrežju enajstica Čirič pravi, da so le prijatelji, ki se dobivajo, "da razpravljamo o problemih". Ime so dobili zato, ker jih je bilo na začetku enajst.

Bojan Požar vztraja, da je vodja omrežja Čirič, "je pa bistveno manj izpostavljen kot neka druga imena". "Najbolj je zanimivo ime Roka Praprotnika /.../, zato ker mi je Miloš Čirič sam povedal, da je Praprotnik član, ta pa da ni. Bil naj bi še Boštjan Lajovic, ki je to zanikal," pravi Požar in dodaja, da bi lahko bil med člani tudi Igor Šoltes, "ki pa je tam samo predaval".

Kučan brez zadrege o Forumu 21
V Sloveniji je sicer kar nekaj domnevno vplivnih formalnih združenj in forumov. Poleg enajstice tudi Zbor za republiko, Opus dei, Združenje Yes, bančna skupina Petka in Forum 21. Njegov predsednik Milan Kučan je pravzaprav edini od vprašanih brez zadrege spregovoril o svojem združenju: "To so ljudje, ki si želijo družbe, točko zbiranja in razpravljanja o aktualnih političnih vprašanjih, bodisi da preverijo stališča bodisi da s temi stališči nastopajo v javnem življenju." "Ljudje, ki so pričakovali korist od foruma, da bodo lahko uveljavljali kakšne interese, so forum zapustili ne glede na to, da je bilo kmalu kompromitirano biti član tega foruma," še pravi nekdanji predsednik republike.

Drugi molčijo
In druga združenja? Ni mogoče ugotoviti, saj Opus dei, domnevna predstavnica Petke in tudi številni aktualni in nekdanji člani združenja Yes avtorico prispevka zavrnejo. Požar o tem meni: "Meni je to nenavadno - če se jaz včlanim v teniško društvo mi ni nerodno povedati, da se tam družim. Očitno ima vsaj večina teh članov interes, da se (članstva) prikrijejo pred javnostjo."

Kaj torej druži člane formalnih civilnodružbenih združenj? Lucu meni, da je vse skupna težnja, priti do denarja: "Vsa te navidezne dobrohotna združenja imajo skupen cilj, priti do denarja." Požar pa opozarja: "Če zabave Yesa obiskujejo ministri, potem je to politični produkt. Nekje med stanovskim združenjem in skritim omrežjem."

Kako torej priti do denarja?
Z delom, so nas učili. Toda vsakdan priča, da lahko z njim zaslužite za dostojno življenje, z nekaj sreče morda celo za zelo dostojno. A z lastnim delom se najverjetneje, ni sicer nemogoče, ne boste nikoli znašli med slovensko elito. Njeni posamezniki namreč vanjo zelo pogosto vstopajo s tujim premoženjem, najpogosteje z nekdanjim družbenim. Lucu opaža: "Smo v stanju gusarstva, ki se ga ne znamo braniti, ker nimamo institucije, ki bi ga ustavila."

Kdo torej vodi državo? Je formalna oblast le še marioneta, s katero upravljajo vplivni posamezniki? Ne nazadnje še varuhi pravne države priznavajo, da je ta dodobra načeta.