Predlog novele zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanjega SFRJ-ja v Republiki Sloveniji tako našteva pogoje, v katerih prisilna odstranitev osebe ne vpliva na pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje oziroma ne prekine pogoja dejanskega življenja v Sloveniji ter določa merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja dejanskega, neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji. Definicija je splošna, skladno z njo pa je "Republika Slovenija središče življenjskih interesov", kjer se uresničujejo bistvene osebne, družinske, ekonomske ali socialne potrebe posameznika.
Okoliščine in pogoji za pridobitev oz. povrnitev statusa
Predlog novele poleg drugih okoliščin določa, da dejansko življenje ni prekinjeno, če je oseba zapustila Slovenijo zaradi okoliščin, ki so bile posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, ko so zanjo začele veljati določbe zakona o tujcih.
Predlog novele na novo ureja izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tudi za otroke, ki so se rodili v Sloveniji po 25. juniju 1991. Otrok, ki je bil rojen v Sloveniji po 25. juniju 1991 "in katerega vsaj eden od staršev je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva v Sloveniji, ko so zanj začele veljati določbe zakona o tujcih, po otrokovem rojstvu pa je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje ali je bil sprejet v slovensko državljanstvo, lahko pridobi dovoljenje za stalno prebivanje".
AIS in MI: Izbris je imel globlje posledice
Amnesty International Slovenije in Mirovni ištitut sta v sporočilu za javnost zapisala, da predlog sprememb ocenjujeta kot prelomen, "saj končuje obdobje nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča in sedemnajst let po izbrisu in deset let od prve odločbe ustavnega sodišča končno predstavlja konkretne ukrepe za popravo krivic".
"Kljub odločenosti MNZ-ja, da končno povrne status nezakonito izbrisanim, predlagani ukrepi niso celostni, saj so določene kategorije ostale prezrte," so prepričani v obeh nevladnih organizacijah. Opozarjajo, da predlog zakonskih sprememb ne vključuje otrok izbrisanih, rojenih v tujini, in tistih, katerih starši so umrli, ne omenja pa tudi drugih sorodnikov izbrisanih, kot so dediči umrlih oseb.
Po navedbah obeh nevladnih organizacij so namreč izbrisani zaradi izgube statusa stalnega prebivalca izgubili zaposlitev, varstvo pred brezposelnostjo, vse socialne pravice in podporo, ostali so brez zdravstvenega zavarovanja in brez želene izobrazbe.
AIS in MI zato oblasti pozivata "k celoviti popravi krivic, ki naj poleg retroaktivne povrnitve statusa stalnega prebivalca zajema tudi izrecno javno priznanje diskriminatorne narave izbrisa in opravičilo zanj". Po mnenju obeh nevladnih organizacij bi se morala oblast oddolžiti vsem, "ki jih je prizadel izbris, vključno z odškodnino", zagotoviti rehabilitacije izbrisanim, katerih telesno in duševno zdravje je bilo prizadeto, in ustanoviti neodvisne preiskovalne komisije o okoliščinah in posledicah izbrisa, še piše v sporočilu za javnost.
Brez posledic za proračun?
Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva, še piše v predlogu novele.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje