Civilna iniciativa izbrisanih ocenjuje, da predlog zakona o odškodninski shemi, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, ne rešuje ničesar, obenem pa ne ureja statusov izbrisanih. V civilni iniciativi se bodo tako petkovega sestanka z Gregorjem Virantom udeležili le zato, da mu "jasno in odločno povedo, da se nimajo kaj pogovarjati".

Pri svojem vztraja tudi Virant, ki je dejal, da je trenutno pripravljeni predlog, po katerem bo vsakemu izbrisanemu pripadlo 40 evrov odškodnine za mesec izbrisa, tudi zadnji: "Če bi spremenili vse te zahteve, bi bile finančne posledice za državo okrog milijarde evrov, kar je žal nesprejemljivo, tega denarja pač ne moremo zagotoviti."

Čeprav se Virant še namerava sestati s predstavniki izbrisanih, pa si ti od sestanka ne morejo obetati sprememb zakona. Virant je že dejal, da namerava trenutni predlog zakona poslati v državni zbor, kjer pričakuje podporo poslancev. Obenem pa bi predlog po mnenju Viranta moral zadoščati tudi zahtevam Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je od slovenskih oblasti zahtevalo, da pripravi odškodninsko shemo za izbrisane do 26. junija.

Zavrnitvi Virantovega predloga se pridružuje tudi civilna iniciativa izbrisanih aktivistov. Po njihovi oceni je sestanek z Virantom "metanje peska v oči", je dejal Aleksandar Todorović, ki ocenjuje, da je Virant sklical sestanek zgolj zato, da bo svetu Evrope poročal, da je predlog usklajeval s predstavniki izbrisanih. Todorović sicer predlog zakona zavrača kot popolnoma nesprejemljiv.

Obe iniciativi pa zavračata tudi izjave nekaterih politikov, ki pravijo, da so imeli vsi izbrisani možnost pridobiti državljanstvo. Pri tem opozarjajo, da je izbris zadeva, ki ni neposredno povezana z dodelitvijo državljanstva. Izbrisani so bili namreč tudi tisti, ki so imeli v Sloveniji stalno prebivališče. Ob tem Todorović dodaja, da je podobno stališče izrazil tudi Virant, v čemer vidi "poziv k novemu linču žrtev izbrisa".