Po navedbah urada so ključni nadaljnji ukrepi za hitrejšo preobrazbo v pametno in zeleno gospodarstvo.

S poročilom, s katerim Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) letno spremlja uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030, se je na današnji seji seznanila vlada. Kot so v njem poudarili na uradu, je slovensko gospodarstvo ob podpori ekspanzivno naravnane fiskalne politike po epidemiji hitro okrevalo.

Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po kupni moči je lani dosegel 92 odstotkov povprečja EU, kar je največ doslej. Ukrepi za podporo prebivalstvu med epidemijo in energetsko draginjo so močno ublažili vpliv obeh kriz na socialni in materialni položaj prebivalstva, so v povzetku poročila zapisali v uradu.

Javnofinančni položaj se je po umiku ukrepov za blažitev posledic epidemije in močnem gospodarskem okrevanju v letih 2021-2022 po njihovih navedbah postopno izboljševal, vendar je primanjkljaj lani še vedno znašal tri odstotke BDP.

"V letu 2022 se je visoka gospodarska rast po pandemiji covida-19 z energetsko krizo in povečano negotovostjo v mednarodnem okolju umirila, s ponudbenim energetskim in surovinskim šokom pa se je v razmerah okrepljene zasebne potrošnje in pomanjkanja delovne sile po pandemiji zvišala inflacija," so izpostavili.

Ukrepi razvojne politike za dolgoročno vzdržen vključujoč razvoj morajo biti po njihovih navedbah zato prednostno usmerjeni v pospešitev strukturne, pametne in zelene preobrazbe gospodarstva. "Ob tem je določitev strateških prioritet še zlasti pomembna v obdobju, ko postaja javnofinančni okvir s ponovno aktivacijo fiskalnih pravil precej bolj omejujoč kot zadnja leta, ko zaradi velikih gospodarskih šokov fiskalna pravila niso veljala," so poudarili.

Nujnost strukturne preobrazbe gospodarstva je treba po navedbah Umarja upoštevati tudi pri oblikovanju začasnih ukrepov za blažitev posledic energetske krize, ki bi zaradi zagotavljanja ustreznih cenovnih signalov pri rabi energije morali postopno prehajati od splošnih k bolj ciljno naravnanim.

Kot so dodali, se velik razvojni zaostanek na področju produktivnosti ob prepočasni preobrazbi v pametno in zeleno gospodarstvo le postopno zmanjšuje. Pandemija covida-19 pa je prekinila dolgoletni trend izboljševanja zdravstvenega stanja prebivalstva, pri čemer vzpostavitev finančno vzdržnega in odpornega zdravstvenega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe ostaja pomembna razvojna naloga Slovenije.