Svet ministrov je lani obravnaval pet novih slovenskih primerov, skupno pa je ostalo šest neizvršenih primerov, vključno s tremi vodilnimi. Med neizvršenimi se poročilo osredinja predvsem na pomanjkanje učinkovitega sodnega varstva v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice saniranih bank.

Med novimi neizvršenimi primeri Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) opozarja tudi na predolgo trajanje postopkov v zvezi z rejništvom. Odbor ministrov je lani zaključil tri vodilne primere za Slovenijo.

"Upoštevanje sodnih odločb je bistvenega pomena za pravno državo," je opozorila Marija Pejčinović Burić in poudarila, da sodišče zdaj "obravnava vse več primerov, ki so vse bolj zapleteni".

Ob tem je sporočila, da je evropska konvencija o človekovih pravicah z leti postopoma spreminjala življenja ljudi na bolje. "Da bi se ta pozitivni učinek nadaljeval, morajo naše države članice pokazati politično voljo za celovito in dosledno izvajanje sodb," je še dodala.

V skladu s poročilom je ESČP lani odboru ministrov, ki nadzoruje izvrševanje sodb, posredovalo 1459 novih sodb. V enem letu je bilo zaključenih 880 primerov, od tega 200 vodilnih, ki so od držav članic zahtevali posebne in pogosto obsežne ukrepe za preprečitev ponovitve podobnih kršitev. Skupno ostaja še približno 6112 neizvršenih primerov sodb, vključno s 1299 vodilnimi primeri.

Poročilo tudi opozarja, da je ruska invazija drastično vplivala na zmožnost Ukrajine pri izvajanju sodb ESČP-ja. "Kljub temu je Ukrajina med letom dosegla pomemben napredek pri izvajanju sodb, poleg tega pa je ratificirala Istanbulsko konvencijo Sveta Evrope o nasilju nad ženskami, s čimer je poudarila svojo zavezanost sodišču v izjemno težkih okoliščinah," navaja poročilo.