Vlada in sindikati javnega sektorja po torkovem srečanju ostajajo na nasprotnih bregovih. Tako so bili sindikati postavljeni pred dilemo, ali privoliti v nižje plače ali pa bo moralo na cesto 17 tisoč ljudi. Sindikati za zdaj ne popuščajo in napovedujejo stavko.

Minus odstotek se je končal v plus 3.600 zaposlenih
Številke sicer kažejo, da je javni sektor v zadnjih dveh letih "pridelal" 3.600 dodatno zaposlenih, medtem ko jih je v zasebnem sektorju 45.000 manj. Kaj je torej s politiko "minus en odstotek", s katero se je vlada odločila zmanjšati število vladnih uslužbencev?

Pavlinič Krebs: Da, smo zaposlovali
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs (ki je bila skupaj z vodjem pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Janezom Posedijem gostja Odmevov) je zatrdila, da so vladne številke nekoliko drugačne. Pojasnila je, da se je število zaposlenih res povečalo, a predvsem v "uniformiranem delu javne uprave". Število uslužbencev po ministrstvih in v administraciji se je zmanjšalo.

A država je kljub temu zaposlovala. Zaposlila je 745 vojakov, policistov in paznikov, več kot osemsto ljudi na področju izobraževanja in šolstva, več kot 400 na področju socialnega varstva in okoli 400 v zdravstvu. "Odpirajo se novi vrtci, popoldansko varstvo v osnovnih šolah, potrebe po oskrbi starejših so večje," je pojasnila ministrica. "To je analiza zaposlovanja v teh dveh letih in drži, da nismo opravili domače naloge," je priznala in dodala, da je bilo pravilo "minus en odstotek" priporočeno tudi vsem menedžerjem v javnem sektorju. "Vsak odstotek na leto pri zaposlovanju pomeni povečanje plačne mase za 40 milijonov evrov," je opozorila ministrica.

Posedi: Kar nam pripada, je zapisano
Sindikate ne skrbi, da ne bi dobili tistega, kar jim po zakonu o plačni reformi pripada, saj so "zadeve tako zapisane, da to moramo dobiti, in tu vlada nima nekih možnosti, da se izmakne", je dejal Posedi. Po Posedijevih besedah je skrb vzbujajoče to, da vlada, namesto da bi s strukturnimi ukrepi in modernizacijo javnega sektorja krčila sredstva zanj, ne vidi potrebe po aktivnostih, ki bi dolgoročno zagotovile stabilnost javnega sektorja.

Sindikati so že večkrat opozorili, da bo v javnem sektorju treba zaposlovati, a opozarjajo, da bo treba vpeljati kriterije, saj je "danes kriterij, kdo koga pozna". "Mi pričakujemo od vlade, da bo skozi čas oz. do konca mandata vzpostavila nek sistem, ko bodo res sposobni dobivali službe. Ne pa, da zaposlujejo ljudi, ki jih nekdo pozna, nato pa se znašajo nad javnimi uslužbenci, da so leni in nesposobni. To je za nas neprimeren odnos," je dejal Posedi.

Razlika med plačami v javnem in realnem sektorju narašča
Ministrica je kot problematično izpostavila tudi razmerje med plačami v javnem in realnem sektorju, ki je za odstotek preseglo mejnih 30 odstotkov iz leta 2000. Plače v javnem sektorju so tako za okoli 400 evrov višje od tistih v gospodarskem sektorju, ob polovični izvedbi plačne reforme pa se je razmerje že povečalo na 31 odstotkov. "Če plačno reformo realiziramo v celoti, bo ta odstotek, to razmerje v prid plače v javnem sektorju povečano za 37 odstotkov. Težko najdemo EU-državo s takšnim razmerjem," je opozorila Pavlinič Krebsova.

Pavlinič Krebsova ne zanika dogovora, ki so ga s sindikati dosegli leta 2009, a opozarja, da takno nadaljevanje rasti plač v zdajšnjih razmerah ni mogoče. "V vladi je bil v štartu celo višje zastavljen cilj, a ocenili smo, da bomo na pogajanjih s sindikati ob ponovnem razumevanju javnih uslužbencev lahko dosegli dogovor, kakršen je zdaj pripravljen. Torej manevrskega prostora za odstop od tega cilja ni," je dejala.