Kot je znano, se sindikati javnega sektorja odločajo, ali podpisati dogovor in aneks h kolektivni pogodbi, s katerima želi vlada zamrzniti rast plač v javnem sektorju v prihodnjih dveh letih. Če bi vlada želela to storiti s soglasjem sindikatov, bi morala oba dokumenta do 28. avgusta podpisati večina od 29 sindikatov javnega sektorja, podpis pa je za zdaj podpisal le eden iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj, je za TV Slovenija poročala Anja Huš.

Štrukelj: "Za" bo gotovo vseh sedem sindikatov konfederacije
Štrukelj je sicer prepričan, da bo z vladnim predlogom soglašalo vseh sedem sindikatov, ki sestavljajo konfederacijo, saj je "dogovor, ki je bil sklenjen, manj slaba rešitev od tega, kar je bila alternativa". Po njegovih besedah je sicer tisto, čemur bo najbolj nasprotovala konfederacija, to, "da bi bili odpovedani tarifni deli kolektivnih pogodb".

In kaj je s preostalimi 22 sindikati javnega sektorja, ki jih vodi Janez Posedi? Kot kaže, vladnim rešitvam še vedno niso niti najmanj naklonjeni. Vodja stavkovnega odbora skupine Dušan Miščević je namreč pojasnil, da so izvedli mali referendum, ki je pokazal, da 95 odstotkov zaposlenih, ki spadajo v njihovo skupino, aneks zavrača in so torej bolj naklonjeni stavki. Prav zato so priprave na stavko bolj ali manj že končane, stavkovni odbor pa naj bi se sestal le še 1. septembra, da bi določil datum stavke. Še pred tem bo večina sindikatov vladi vendarle posredovala svoj predlog, o katerem se je pripravljena pogajati.

Posedi: Če se zgodi interventni zakon, bo referendum
Posedi je pri tem dodal, da pričakujejo, da se plačna nesorazmerja odpravijo v štirih letih. Če vlada temu ne bo prisluhnila, stavka "definitivno bo". Ali se bo vlada še pogajala, ni znano, čeprav lahko spomnimo, da je ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs že napovedala, da bo, če soglasja ne bo, uveljavila varčevalni načrt. To pomeni, da bo vlada odpovedala kolektivne pogodbe in plače v javnem sektorju uredila z zakonom, ki ga bo morala v parlamentarno proceduro vložiti v začetku septembra.

Če se bo zgodil ta scenarij, bodo v Posedijevi skupini zelo verjetno začeli zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum. "Kako daleč bomo prišli, je druga zgodba. V tem primeru pa se vladi dinamika podre. Zamrznitev reforme bi se prestavila, javnim uslužbencem pa bi se tako oktobra odpravilo tretje plačno nesorazmerje," je svoj pogled na mogočo prihodnost opisal Posedi.