Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je na začetku septembra javnosti sporočil, da je finančno stanje Teša tako slabo, da mu z novim letom grozi stečaj, in napovedal interventni zakon, o katerem bo DZ glasoval na izredni seji.

Sorodna novica Mervar: Elektroenergetski sistem lahko obvladujemo tudi, če NEK in TEŠ ne proizvajata elektrike

Ker Teš ob soproizvodnji elektrike zagotavlja tudi daljinsko ogrevanje za 35.000 prebivalcev Šaleške doline, bo morala država, kljub slabi finančni situaciji, zagotoviti njegovo nadaljnje obratovanje, saj alternativnega vira ogrevanja v občinah Velenje in Šoštanj za zdaj nimajo.

Predlog interventnega zakona oziroma zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga tako predvideva, da bo Teš od 1. januarja 2025 do 30. aprila 2027 izvajal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v obeh občinah. Razliko med prihodki in stroški nove gospodarske javne službe bo krila država z nadomestilom, ki bo v teh treh kurilnih sezonah znašalo predvidoma 323,9 milijona evrov. Kar pomeni, da bo z interventnim zakonom Tešu v prihodnjih treh letih namenila več kot sto milijonov letno. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti še 79 milijonov evrov za odplačilo posojila za šesti blok Teša.

Ker bi morebitno nadaljnje financiranje termodivizije znotraj Holdinga Slovenske elektrarne pomenilo nedovoljeno državno pomoč, se bo lastništvo Teša in Premogovnika Velenje preneslo s HSE-ja na državo, družbi bi prešli v upravljanje Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Z interventnim zakonom vlada tudi "kupuje čas" do sprejetja dveh zakonov, ki jih predvideva strategija za izhod iz premoga, ki jo je tik pred koncem mandata, na začetku leta 2022, sprejela prejšnja vlada. To sta zakon o prestrukturiranju regije, ki je v pristojnosti ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, in zakon o postopnem zapiranju velenjskega rudnika, ki je v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor.