V pogovoru za Radio Slovenija je Aleksander Mervar v uvodu poudaril, da se za zaposlene v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj s 1. januarjem ne spreminja nič. V četrtek bo namreč državni zbor na izredni seji potrjeval interventni zakon, ki bo delovanje Teša omejil na proizvodnjo toplote, proizvodnja elektrike bo minimalna, le še kot stranski produkt zagotavljanja daljinskega ogrevanja za Šaleško dolino. Teš bo v prihodnje, po Mervarjevi oceni, proizvedel okoli 15 odstotkov pri nas proizvedene elektrike.

Na vprašanje, ki se pogosto postavlja v javnosti, ali bomo lahko brez težav pogrešili enega ključnih elektroenergetskih objektov v Sloveniji, odgovarja, da je v zadnjem času zasledil veliko "namernih dezinformacij", češ da prenehanje delovanja Teša predstavlja veliko grožnjo elektroenergetskemu sistemu Slovenije. "Razlikovati moramo med delovanjem elektroenergetskega sistema, ki je tehnična težava, druga stvar pa so tveganja, povezana z uvozom, ki so komercialna težava. Tega dvojega ne smemo mešati. Na primer: nenadno prenehanje proizvodnje elektrike v Tešu na letni ravni pomeni od 35- do 40-odstotno uvozno odvisnost. Že leta 2021 sem resornega ministra opozoril na to, kaj bi se s Tešem lahko zgodilo. Kolegom na Elesu sem naročil, da preigramo vse scenarije. To so izredno zahtevni izračuni, drugih ljudi v državi, ki bi to znali izračunati, ni. A glede na vse investicije, ki smo jih na Elesu izpeljali, gre predvsem za evropske investicije s 50-odstotnimi nepovratnimi sredstvi, lahko elektroenergetski sistem obvladujemo tudi, če elektrike sočasno ne proizvajata ne NEK ne Teš." Pri čemer še doda: "Žal lignita ni dovolj, zraven imamo strošek emisijskih kuponov, zato so šle stroškovne cene elektrike iz Teša v nebo, še bolj pa bodo šle v prihodnjih letih. Če bi HSE to financiral sam, se ne bi izšlo."

Mervar pri tem še dodatno pojasni, da ko govorimo o uvozni odvisnosti, govorimo predvsem "o papirjih". "To ni fizična elektrika. V našem daljnovodu ne moremo analizirati, od kod je elektrika, vemo pa, iz katere smeri pridejo tokovi. Če je veliko vetra, elektrika prihaja iz celinske in severne Evrope, če je veliko sonca, pride iz Italije, če je veliko vode, pride tudi z Balkana. Elektrika ima svojo fizikalno pot – tam, kjer je manjši upor, torej kjer sta manjša proizvodnja in večja poraba, tja elektrika rine. Komercialno lahko tako v Italijo iz Slovenije izvozimo za 400 megavatov moči na uro, fizični pretoki pa lahko znašajo tudi 1500 megavatov."

V primeru kriznih razmer, ko bi bilo zaradi morebitnih izrednih dogodkov omejeno delovanje skupnega evropskega elektroenergetskega sistema, bomo v prihodnjih letih še vedno lahko računali na termoelektrarno in po potrebi povečali njeno proizvodnjo elektrike. "Tudi če bo Teš obratoval na minimalni tehnični moči, na okoli 240 megavatih moči, jo lahko z 10 megavati na minuto vzdigujemo do polne moči, to je 543 megavatov. Zato ne drži, da s Tešem od 1. januarja 2025 ne bomo razpolagali. Večja težava je, koliko lignita lahko v prihodnjih letih izkopljemo iz Premogovnika Velenje."

A kot je poudarila novinarka Metka Pirc, velenjski rudarji ves čas zagotavljajo, da je lignita v premogovniku dovolj. "Ko sem leta 2009 pripravil študijo in predlagal 400-megavatni namesto 600-megavatni šesti blok Teša, sem poslušal iste zgodbe. Seveda je dovolj bilančne (vrednosti op. a.), a poglejmo eksploatacijsko. Poglejmo še, po kakšni stroškovni ceni lahko pridobimo ta lignit. Lignit ima dve zakonitosti. Zelo redki so podzemni kopi, kakršnega imamo mi, večinoma se koplje na dnevnih kopih. Druga zakonitost pa je, da se lignit ne uvaža, ker ima tako nizko kalorično vrednost, da ne prenese stroškov transporta," odvrne Mervar.

S predlogom interventnega zakona, ki ga bo v četrtek obravnaval DZ, se spreminja tudi lastništvo tako Teša kot premogovnika, saj bosta s Holdinga Slovenske elektrarne prenesena pod upravljanje države oziroma Slovenskega državnega holdinga. Mervar je komentiral tudi namigovanja, da bi prenos na SDH lahko pomenil korak proti morebitni prodaji Teša. "Upam, da ne bom v prihodnosti izpadel naiven, a mislim, da so to zlonamerne govorice in da na tem ni nič. Tega ni tako preprosto prodati, da bi kdo kupil Teš … Ne poznam kupca. Tudi skupaj z Dravskimi elektrarnami, ki so stroškovno najugodnejši proizvodni vir elektrike v naši državi, se glede na projekcije cen v prihodnje stvar ne izide."

Na vprašanje, kaj ob prestrukturiranju regije, ob izhodu iz premoga, čaka Šaleško dolino, je Mervar priznal, da je situacija zdaj težja kot v 90. letih, ko sta se zapirala premogovnik v Senovem in pozneje tudi rudnik Trbovlje-Hrastnik. "Govorimo o letih od 1995 do začetka naslednjega desetletja. Časi so bili takrat rudarjem bolj naklonjeni. Imeli smo "Titov zakon" in jih upokojevali pri 40 letih ali pa jih prezaposlovali v takrat še delujoči rudnik Trbovlje-Hrastnik. Zdaj je situacija težja. V nekaj letih se ne bo nič spremenilo. Več bom lahko komentiral, ko bom videl končno različico zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, kakšna bo sanacija degradiranih površin in predvsem kadrovsko-socialni program, ki je, kot v vseh takšnih primerih, najtežji."

Mervar je v nadaljevanju pogovora izpostavil tudi nekatere druge pomembne vidike, ki bodo krojili elektroenergetsko prihodnost. Med njimi je komentiral pogosto slišane informacije o podvojitvi ali celo potrojitvi porabe električne energije v prihodnosti. "Poglejmo Slovenijo, v predkoronskem letu 2019 in v letu 2024 je poraba padla za 16 odstotkov." Razloga sta dva: v režimu neto meritev niso upoštevane sončne elektrarne, saj je zaradi zasebnih sončnih elektrarn manj porabe iz omrežja. Drugi razlog pa je Talum, ki je še pred nekaj leti porabil več kot 10 odstotkov vse porabljene elektrike v državi, danes porabi le še en odstotek. "Velikega skoka porabe za zdaj ni bilo. Tudi če pogledamo strukturo industrije, bo ta šla v smeri manj elektroenergetsko intenzivne, zato tu ne predvidevam povečanj."

Mervar je spregovoril tudi o težavah pri umeščanju obnovljivih virov v Sloveniji. "Na področju elektrike ni tehnologije, ki ji ne bi nekdo nasprotoval. Odvisno, na katero civilno iniciativo naletimo. Nihče ne bi imel nič, vsi pa bi imeli elektriko, ki bi morala biti poceni in na voljo vsako milisekundo. To preprosto ne gre. Prav tako bi vsi imeli kabel, in ne daljnovodov. Lahko, a le, če še trikrat zvišamo ceno omrežnine, potem imamo lahko vsi elektriko "na kabel"."

V pogovoru, ki mu lahko prisluhnete spodaj, je komentiral tudi nov sistem omrežnine. Poudaril je, da bodo stroški omrežnine po novem pravičneje razporejeni in da bo za 92 odstotkov gospodinjstev omrežnina na letni ravni nižja kot doslej. "Osem odstotkov nas, ki imamo vse, kar ste našteli (sončno elektrarno, toplotno črpalko, električni avtomobil, op. a.), pa bo plačalo več. In mislim, da je tako prav." Mervar ob tem dodaja še, da v prazničnem času zaradi novega sistema obračunavanja omrežnine ni nobene potrebe po skrbi zaradi porabe elektrike: "Sem privrženec decembra. Vsem, ki me poslušajo, predlagam, naj imajo prižgane lučke ter da likajo in kuhajo, kot so do zdaj. Zaradi tega ne bodo plačali nič več elektrike."

Pogovor z direktorjem Elesa Aleksandrom Mervarjem: