Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je v odzivu zapisala, da omenjeni parlamentarni odbor nima pristojnosti glasovati o vsebini in ustreznosti letnega poročila informacijskega pooblaščenca ali nalagati dopolnitev tega poročila, pač pa se le seznani s poročilom, kar je bilo na seji tudi storjeno.

Takšno obravnavo poročila zato lahko razumejo zgolj kot novega v seriji napadov na informacijskega pooblaščenca kot neodvisen nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, ki so jim priča v zadnjem letu in pol. Po njenem mnenju gre za nedopustne pritiske, na kar so že junija opozarjali štirje neodvisni državni organi.

Prelesnik: Grimsa vsebina poročila sploh ne zanima

Prelesnik je ob tem posebej poudarila, da je predsednik odbora Branko Grims njenega namestnika Jožeta Bogataja ob predstavitvi letnega poročila dvakrat grobo prekinil in je bilo več kot očitno, da ga vsebina poročila in torej delo urada sploh ne zanimata, zato se utemeljeno ponuja skrb o resničnih namenih treh akterjev seje.

"Državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora in drugih nalog po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, v skladu s svojimi pooblastili samostojni ter jih opravljajo v okviru in na podlagi ustave in zakonov, kar je samo po sebi pomembna vrednota in varovalka," meni Prelesnik.

Prelesnik: Pripombe se sploh ne dotikajo vsebine, a kratek odgovor vseeno bo

Čeprav se pripombe trojice poslancev na seji odbora sploh ne nanašajo na vsebino letnega poročila, jim bodo vseeno posredovali kratek odgovor, v katerem bodo pojasnili, da je ustavo in zakone pač treba spoštovati. Informacijski pooblaščenec s svojim delom zgolj kaže ogledalo vsaki aktualni oblasti, za vodenje ukrepov v okviru obvladovanja epidemije in morebitne nezakonitosti v tem okviru pa je po njenih besedah v celoti odgovorna vlada.

Odgovoru nameravajo priložiti tudi poročilo Sveta Evrope iz lanskega oktobra, ki dokazuje, da vsi nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov po državah opozarjajo oblasti glede nujnosti spoštovanja zahtev varstva osebnih podatkov. Iz poročila tudi izhaja, da so nekateri tovrstni nadzorni organi celo prepovedali aplikacijo za sledenje in še marsikaj, medtem ko je aktualna oblast v Sloveniji v poročilu večkrat omenjena med zdrsi glede varstva osebnih podatkov, je zapisala Prelesnik.

Kot je poudarila, informacijski pooblaščenec ne more in ne sme komentirati, zakaj komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ni sklicana, saj gre za odločitev predsednika te komisije, prav tako pa ne sme komentirati morebitnih inšpekcijskih postopkov, ki potekajo.

Ob tem je Prelesnik še spomnila, da jim je komisija državnega sveta za državno ureditev, ki se je s tem istim letnim poročilom seznanila že na junijski seji, izrazila čestitke za uspešno opravljeno delo med epidemijo in pregledno ter vsebinsko letno poročilo.

Zahteve odbora DZ-ja

Odbor DZ-ja je zahteval, da poročilo v 30 dneh dopolni s pojasnili glede nekaterih navedb, ki so jih v razpravi izrekli poslanci iz SDS-a in SNS-a. Anja Bah Žibert (SDS) je menila, da je Slovenija unikum v tem, da ima informacijsko pooblaščenko, ki z nekaterimi odločitvami "dobesedno pomaga virus širiti, ne pa omejevati".

Tudi poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je bil kritičen do dela informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, za katero je dejal, da je "politična ekspozitura leve politične provenience".

Bah Žibert pa je po seji v tvitu ocenila, da je bila z nesprejetjem letnega poročila na seji pristojnega odbora izkazana nezaupnica delu pooblaščenke.

Poslancem poročilo predstavila namestnika

Poročilo sta poslancem v odsotnosti informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik predstavila njena namestnika Kristina Kotnik Šumah in Jože Bogataj.

Kotnik Šumah je povedala, da so lansko delo informacijskega pooblaščenca zaznamovale posebne razmere zaradi epidemije koronavirusne bolezni 19, pri čemer so ugotovili, da je epidemija poleg zdravstvenega področja globoko posegla tudi v področje varstva temeljnih človekovih pravic, tudi v obe pravici, nad katerima bedi informacijski pooblaščenec, to sta pravica do dostopa do informacij javnega značaja in pravica do varstva osebnih podatkov.

Tudi lani so se posamezniki številčno obračali na informacijskega pooblaščenca po pomoč, kar kaže povečan pripad zadev, je povedala. Za področje varstva osebnih podatkov pa je Bogataj med drugim poudaril, da je Slovenija edina evropska država, ki še ni sprejela novega zakona o varstvu osebnih podatkov. To pomeni, da imajo pri informacijskem pooblaščencu težave pri vodenju postopkov in ne morejo izrekati glob, ki jih predpisuje splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, je razložil.

Kotnik Šumah: Žalosti me takšen pogled

V odzivu na politične kritike je Kristina Kotnik Šumah kot predstavnica informacijskega pooblaščenca na odboru povedala, da jo takšen pogled na poročilo in delo tega organa žalosti. Dejala je, da to ni le delo informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ampak je to organ s 47 zaposlenimi, ki predano in strokovno delajo, kar se po njenih besedah najbolj kaže v tem, da se nanj vsako leto obrača več državljanov in da je vloženih manj kot deset odstotkov pritožb na njihove odločitve. Zato ocenjuje, da informacijski pooblaščenec uživa med ljudmi določeno stopnjo zaupanja.

Dejala je še, da se pri informacijskem pooblaščencu zavedajo, da je situacija zaradi epidemije v državi resna in da so določeni ukrepi v tej smeri potrebni, je pa opozorila, da ukrepi ne smejo nesorazmerno posegati v ustavne pravice in pravice do varstva osebnih podatkov.