DZ s sprejetim priporočilom predlaga vladi, da v najkrajšem možnem času državnemu zboru predloži predlog prenovljene resolucije o preprečevanju korupcije v Sloveniji, katere pripravo v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije koordinira Komisija za preprečevanje korupcije.

Sklic današnje izredne seje so zahtevale koalicijske poslanske skupine, razlog pa sta bila dogajanje in javni diskurz, ki zadnje mesece znova postavlja v ospredje problematiko korupcije.

V poslanski razpravi je Nataša Avšič Bogovič iz Svobode spomnila na oddajo Tarča na Televiziji Slovenja leta 2022, ki se je osredotočila na primer Kangler. Oddaja je predstavila kar 26 primerov, v katerih naj bi takratni državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler v različnih časovnih obdobjih storil dejanja s sumom korupcije. Vendar pa noben primer ni dobil sodnega epiloga, je opozorila.

Problematiko je treba naslavljati tam, kjer so težave, je pozval Predrag Baković iz SD-ja. Če policija, sodstvo in tožilstvo ne bodo dobili ustreznega orodja, s katerim bi se učinkovito zoperstavili korupciji, ne bo napredka, je prepričan. Po njegovih besedah je pred poslanci ne glede na njihovo strankarsko pripadnost odločitev, ali se želijo bolj učinkovito soočati s korupcijo ali ne. Če je odgovor pritrdilen, "vemo, kaj nam je storiti", je sklenil.

Nekatere politične stranke jemljejo državo kot nekakšen fevd in sredstvo, s katerim si polnijo strankarske žepe, verjetno kakšen posameznik tudi svoje lastne žepe, je dejal Matej T. Vatovec iz Levice. Na tak način po njegovih besedah oškodujejo vse državljanke in državljane. Kot je dodal, imajo ljudje upravičeno občutek, da stvari v državi ne funkcionirajo in da je treba narediti red.

Medtem je bil Žan Mahnič iz SDS-a do koalicije kritičen. Med sklicatelji izredne seje so po njegovih besedah člani stranke, ki je Boruta Jamnika imenovala na čelo SID banke in Andreja Ribiča za člana uprave Darsa ter poskrbela, da je Žiga Debeljak danes na čelu SDH-ja. "O korupciji govori stranka, ki je Vesno Vuković imenovala za svojo generalno sekretarko in Tomaža Modica postavila za strokovnega sodelavca preiskovalne komisije v parlamentu in Klemna Boštjančiča predlagala za ministra za finance," je naštel.

"Čudnih in skrivnostnih je veliko dogodkov, ki smrdijo do neba"

Začetna točka za pogovor o problematiki je po mnenju Mihe Lamuta iz Svobode zagotovo v DZ-ju, pa tudi vlada ima odgovornost, da predlaga rešitve. "Korupcija je nesprejemljiva še zlasti v primerih, ko govorimo o nekakšni legalizirani korupciji, denimo v zdravstvu in sodstvu," je zatrdil.

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi je povedala, da vlada pozdravlja današnjo razpravo. Spomnila je na ustavno odločbo iz julija. Ta je razveljavila del zakona o kazenskem postopku, ki ureja pogoje za dostop do podatkov o uporabniku in o prometnih komunikacijskih podatkih ter do podatkov o imetnikih bančnih in podobnih računov. Ministrstvo za pravosodje zdaj intenzivno pripravlja spremembe zakona, ki bodo upoštevale tudi zaostrene varovalke na podlagi ustavne odločbe.

Korupcija je vtkana v samo bistvo samostojne Slovenije, afere so jo spremljale od samega začetka – od trgovine z orožjem naprej, je prav tako v imenu predlagateljev spomnil Matej T. Vatovec iz Levice. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Levici dejali, da v Sloveniji na danes obravnavanem področju nismo naredili prav veliko. "Čudnih in skrivnostnih je veliko dogodkov, ki smrdijo do neba," je dejal Milan Jakopovič. "Danes govorimo o sistemski korupciji, ne o diletantih in malih zlikovcih," je pojasnil. Po njegovem mnenju niti prejšnja vlada Janeza Janše niti vladi Boruta Pahorja in Mira Cerarja niso bile odporne proti korupciji. "Nikomur niso dovoljenja vsa sredstva ne glede na politično stran, s katere prihaja," je sklenil.

Sorodna novica KPK izrekel opomine sedmim ministrom zaradi neporočanja glede omejitev poslovanja

Korupcija je nelojalna konkurenca poštenemu delu, so poudarili v Svobodi. "Zaradi korupcije imamo vsi manj, imamo nižje plače, slabše in dražje javne storitve, več je jeze, strahu in nezadovoljstva," je naštel Darko Krajnc. V koruptivna ravnanja so po njegovem opažanju vključeni tako predstavniki javnega in zasebnega sektorja kot politike in celo Cerkve. "Uničujoče poplave /.../ so naplavile grozljivo razkritje. Da so bile koncesije za čiščenje vodotokov podeljene v zameno za nakazani denar, ki je šel namesto za vzdrževanje vodotokov za medije, povezane s SDS-om," je dejal.

V SD-ju pa izredno sejo vidijo kot priložnost za odgovor na vprašanje, zakaj Danska na indeksu zaznave korupcije Transparency International zaseda prvo mesto, Slovenija pa šele 41. mesto med 180 državami. Cilj, ki bi si ga morali zadati kot država, je, da se po tem indeksu približamo državam, kot so Danska, Finska in Norveška, in da tudi mi ustvarimo okolje, ki temelji na etičnih vrednotah in kjer ni potrebe po korupciji, je pozval Jonas Žnidaršič.

V SDS-u so medtem ocenili, da želi koalicija odvrniti pozornost od glavnih akterjev korupcije v zgodovini Slovenije. Vlade ne moti, da še vedno ni epiloga za večmilijonsko bančno luknjo in oprani iranski denar ter preplačane žilne opornice, je naštela Jelka Godec. Po njenem opozorilu se objavljajo javni razpisi za financiranje točno določenih nevladnih organizacij, davkoplačevalski denar se porablja za resničnostne šove in projekte za mešanje megle, številni vladni funkcionarji pa niso ustrezno poročali Komisiji za preprečevanje korupcije.

Korupcija nima politične barve, zato je tudi njen pregon ne sme imeti, so prepričani v NSi-ju. Če je drugače, sami organi pregona pripomorejo k temu, da korupcija cveti, je dejala Vida Čadonič Špelič. Šele ko bodo organi pregona uspešnejši, bo po njenem opozorilu tudi korupcije manj. Različne resolucije pa ne bodo pomagale, je prepričana. Delo pristojnih organov je po njenih navedbah včasih neučinkovito. Nedopustno se ji zdi, da ostanejo sumi korupcijskih ravnanj neraziskani in da zadeve zastarajo.