Seje svetov za Slovence v zamejstvu bi ob sprejetju zakona skliceval in vodil predsednik vlade. Foto: RTV SLO
Seje svetov za Slovence v zamejstvu bi ob sprejetju zakona skliceval in vodil predsednik vlade. Foto: RTV SLO
Poslanci so sprejeli azbestni zakon, ki pa bo veljal le za delavce v azbestni industriji.

Sprejeli so več dopolnil k predlogu zakona, med drugim so črtali pojem priseljevanje in ohranili le pojem repatriacija, in odločili, da bo predlog za tretjo obravnavo pripravila vlada. Seje sta se prvič udeležila tudi predstavnika slovenske narodne skupnosti.

Beseda repatriacija naj bi v določbe zakona vnašala nejasnosti, zato so se odločili, da jo črtajo. Zakon o Slovencih po svetu, po različnih podatkih živi zunaj slovenskih meja približno pol milijona Slovencev, naj bi med drugim pomagal utrjevati narodno identiteto in zavest, pospeševal stike ter krepil kulturno, gospodarsko, socialno in politično sodelovanje med matično državo in njenimi prebivalci po svetu.

Poslance je nagovoril tudi predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Zakon predvideva tudi oblikovanje sveta za Slovence v zamejstvu in sveta za Slovence po svetu, ki naj bi bila stalni posvetovalni telesi, sestavljali pa bi ju predstavniki državnih organov, ustanov in političnih organizacij ter organizacij civilne družbe iz Slovenije in zamejstva oz. izseljenstva. Njune seje bi skliceval in vodil predsednik vlade.

Sprejet azbestni zakon
Ob koncu delovnega dne so poslanci sprejeli vladni zakon o odpravljanu posledic dela z azbestom. V nasprotju s prizadevanji opozicijskih poslancev, da bi zakon razširili na vse ljudi, pri katerih je bolezen posledica izpostavljenosti azbestu, bo ta veljal le za delavce gospodarskih družb, ki so se ukvarjale z izdelavo, predelavo, skladiščenjem ali odstranjevanjem azbesta oz. azbestnih izdelkov.

Poslanci so sprejeli tudi zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju evropske delniške družbe, zakon o varstvu pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami ter novelo zakona o trgu vrednostnih papirjev. Na dnevnem redu DZ-ja sta bili med drugim tudi obravnavi zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter o arhivih in zakon o mineralnih gnojilih.