ZSSS pa je je opoldne v DZ vložil zbrane podpise za razpis referenduma o pokojninski reformi. Verjamemo, da bo padel še bolj kot malo delo," trdijo. Ugibanj o pogajanjih glede referenduma o pokojninski reformi je, kot vse kaže, konec. Sindikati so skladno z napovedmi točno opoldne v državni zbor odnesli več kot 40 tisoč podpisov državljanov, ki zdajšnjega predloga zakona ne podpirajo. Odbor za delo državnega zbora je sicer že potrdil predlog, da se predreferendumske aktivnosti začno s 23. aprilom, samo glasovanje pa bo potekalo 5. junija, ista datuma pa sta bila potrjena tudi na odboru za kulturo za referendum o arhivskih gradivih. Sklepa mora potrditi še parlament.
"Ljudske volje se ne da kar tako ustaviti"
Zlatko Herenčič, predstavnik sindikata Skei, je pred vložitvijo podpisov povedal, da zahteve vložitve podpisov ni mogoče več ustaviti. "Ljudske volje se ne da kar tako ustaviti. V bistvu niti eden od voditeljev sindikatov, ki so vložili zahtevo v imenu ljudi, nima pravice, da bi preklical to zahtevo. Razen če greš nazaj spraševati 43. 790 ljudi, ali se strinjajo, da prekinemo zadevo," je pojasnil.

"Če ne bi pričakovali, da bo reforma padla, ne bi šli v to akcijo. Zagotovo pa je izid glasovanja negotov. Začela se je kampanja, že dva dni poteka in je precej zanimiva. Bomo videli," je še povedal. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Dušan Semolič se vložitve podpisov ni udeležil.

V imenu ZSSS ja je Dušan Švarc dejal, da pričakujejo, da bo pokojninska reforma na referendumu padla še močneje kot malo delo. "Ta reforma gre absolutno na škodo delavstva, zato je ne bomo jemali na svoja ramena. Podpise vlagamo ravno za prihodnje generacije. Prav je, da se narod izreče in verjamem, da vemo, kakšen bo rezultat. To voljo ljudstva bodo morali spoštovati," je izpostavil.

Svetlik trdi, da so svoje predloge ves čas blažili
Minister Ivan Svetlik v vlogi predlagatelja predmetnega zakona poudarja, da so svoje predloge ves čas blažili, sindikati pa so trdno vztrajali pri svojih zahtevah. Dušan Semolič po drugi strani vladi očita reformo, krivično do delavcev.

"Referendum zagotovo bo, to je pravično do ljudi, ki so dali svoj podpis," je v soočenju z ministrom za delo Svetlikom v srednih Odmevih dejal predsednik ZSSS-ja. Kot je že večkrat poudaril, jih najbolj motijo upokojitveni pogoji. Sami namreč zahtevajo 40 oz. 38 let pokojninske dobe za polno starostno pokojnino, kar pa je po mnenju Svetlika premalo. S tem namreč ni mogoče doseči ustavitve padanja pokojnin.

___________________________________________

Iz radijske Druge jutranje kronike
Slovenija se bo, če je soditi po dogajanju na političnem prizorišču, počasi le izvila iz blokade, v kateri se je država znašla pri uveljavljanju strukturnih reform. Največja koalicijska stranka SD namreč jasno sporoča, da se do 6. junija, torej do referenduma o pokojninski reformi, ne namerava predati, po tem datumu pa, da bo vse drugače. O odstopu ne razmišlja niti predsednik vlade Borut Pahor. Ta bo danes najverjetneje razgrnil, kako namerava po odhodu Desusa iz koalicije najti nove ministre.

Socialni demokrati so, ne glede na to, da so bili v dobrih dveh letih nemalokrat ogorčeni zaradi nekaterih potez, tudi izjav predsednika vlade Boruta Pahorja, tokrat Pahorja enotno podprli, za radijsko Drugo jutranjo kroniko poroča Nataša Mulec. V boj za pokojninsko reformo gredo skupaj, od izida pa je odvisno, kako bodo šli naprej. "Dogovorili smo se, da bomo v imenu odgovornosti do države in državljanov ostali pokončna reformna stranka, do šestega junija, ko izvedemo referendum o pokojninski reformi. Do takrat kot stranka ne bomo sodelovali pri nekaterih političnih idejah spreminjanja političnega zemljevida, po šestem pa ne bo več enak dan, kot je danes, in bo vse drugače. Takrat smo na razpolago za vse ideje. Izid referenduma pa bo pokazal, za katero idejo smo," je po srednih strankarskih posvetovanjih dejal vodja poslancev največje parlamentarne stranke Dušan Kumer.

In medtem ko iz SD-ja prihajajo tovrstna sporočila, se v Zaresu odločajo o tem, ali izstopiti iz koalicije in tako pripraviti teren za predčasne volitve ali pa se bo za odhod iz vlade odločil le predsednik Gregor Golobič. Če je soditi po sinočnjih odzivih nekaterih članov Zaresa je bolj verjetna možnost Golobičevega odhoda. Poslanka Cveta Zalokar Oražem ga sicer poziva, naj odstopi tudi kot predsednik stranke. Kaj se bo dejansko zgodilo, pa naj bi bilo jasno v petek. Ob vsem tem premier Pahor poudarja, da Slovenija ni v politični, ampak koalicijski krizi, ki jo je mogoče preseči. Ali se s tem strinja tudi predsednik republike, bo jasno dopoldne, ko se bo odzval na aktualno dogajanje. Kot je mogoče slišati neuradno, predsednik Danilo Türk premierja Pahorja k odstopu ne bo pozval. Ob tem pa velja spomniti, da je vlado zaradi načina vodenja države doslej že okrcal. Ne glede na to, ali je premier Pahor tisti pravi ali ne, pa je jasno, da se tako predsednik republike kot tudi večina politike, razumniki, ekonomisti in gospodarstveniki zavedajo pomembnosti sprejetja pokojninske reforme, pravi Mulčeva. Kratkoročno njena zavrnitev ne bo škodovala Sloveniji, dolgoročno pa se nam, kot opozarjajo finančni strokovnjaki, lahko zgodi, da o svoji usodi ne bomo odločali več sami.