Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so na novinarski konferenci spregovorili o vložitvi podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o pokojninski reformi in predstavili glavne razloge nasprotovanja zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Semolič: Več bo brezposelnih. Zagotovo.
Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič je zatrdil, da je pokojninska reforma zagotovo potrebna, vendar nikakor ne takšna, kot je ponujena zdaj. Po njegovem je ta reforma krivična in škodljiva za večino delavcev in upokojencev. Prepričan je namreč, da zakon s tem, ko podaljšuje pričakovano pokojninsko dobo za pridobitev polne pokojnine za 5 let, postavlja kriterij, ki je za večino delavk in delavcev nedosegljiv.

"Sistem mora upoštevati razmere na trgu dela, življenje in pogoje. To so zgarani ljudje, ki komaj izpolnjujejo te pogoje, kaj šele da bi tri leta naprej delali, da bi pridobili pravico polne pokojnine. Ta ukrep tudi ni rešitev za javne finance. Več bo brezposelnih. Zagotovo. In ti ljudje bodo morali biti deležni pomoči iz javnih financ. Več bo tudi bolniških nadomestil in invalidskih upokojitev. Vse to je treba upoštevati," trdi Semolič.

Semolič: Brez delovnih mest nobena reforma ne bo uspešna
Trdi, da bi morali sprejemati reforme, ki bi bile prijaznejše do ljudi. Meni sicer, da bi moralo podaljševanje delovne dobe biti cilj, "vendar ne s palico in malusi, temveč s spremembami". "Ni rešitev, da starejše ženeš naprej z grožnjami, da morajo delati, če ne, bodo imeli nizke pokojnine. Sploh ne vem, s kakšno pravico politiki grozijo ljudem. Zafurali so državo, sedaj pa grozijo, naj sprejmemo vse, kar ponujajo," je dejal. Opozoril je še, da nobena reforma ne bo uspešna, če se ne bodo pojavila nova delovna mesta.

Poudaril je, da bodo v četrtek ob 12. uri izročili podpise za razpis referenduma o pokojninski reformi v državni zbor, ki mora nato v sedmih dneh določiti datum referenduma. Povedal je še, da so v ZSSS-ju pripravljeni, če reforma na referendumu pade, takoj pristopiti k pogajanjem, in ne čakati eno leto.

Böhm: Pahorjeve ocene pretirane in nerazsodne
Izvršna sekretarka ZSSS-ja Lučka Böhm meni, da bo kampanja pred referendumom o pokojninski reformi še bolj neprijazna kot tista pred referendumom o malem delu. Kot je dejala, se ji zdi, da so ocene predsednika vlade Boruta Pahorja, da se bo na referendumu odločalo o usodi države in prihodnjih generacij, pretirane in nerazsodne. "Tako hudo pa ni," je dodala.

Dejala je, da bi verjetno bila, če ne bi imel Pahor svojega semaforja, z minimalnimi družbenimi pretresi že sprejeta pokojninska reforma. Pojasnila je, da vlada govori predvsem o vplivu sprejetja pokojninske reforme na bonitetne ocene države, ZSSS pa naj bi po njenih besedah zanima pokojninska reforma sama. S pogajanji naj bi vladna stran po njenih besedah sindikatom prav tako postavljala ultimate, hkrati pa naj ne bi upoštevala njihovih opozoril.

Kot je povedala, se ne strinjajo, da so v zakonu ponujeni enotni upokojitveni pogoji za vse kategorije zavarovancev, in pri tem opozorila na ogromno skupino zaposlenih, ki so že kot najstniki začeli delati na najtežjih delovnih mestih in imajo izredno dolgo pokojninsko dobo. Prepričana je, da bi za to skupino ljudi morali veljati drugačni upokojitveni pogoji.

Böhm: Reforma obljublja prenizke penzije
"Mislimo, da obljublja prenizke penzije," je navedla še en razlog za nasprotovanje pokojninski reformi in pojasnila, da bo več kot 70 odstotkov industrijskih delavcev in 45 odstotkov vseh delavcev imelo pokojnino odmerjeno od najnižje pokojninske osnove. Izpostavila je še, da so na ZSSS-ju naredili vse, da ne bi prišlo do črtanja varstvenega dodatka iz nabora pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja.

"Oprostite, to je pa grda zgodba. Ministru za delo, družino in socialne zadeve Ivanu Svetliku je uspelo, da je varstveni dodatek iz pokojninskega sistema prestavil v sistem socialno varstvenih prejemkov. Ta varstveni dodatek ne bo več pravica iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Ljudje, ki bodo izpolnjevali cenzus za njegov prejemek, bodo lahko zanj zaprosili, vendar bodo morali svojo nepremičnino zapisati na račun države, in ko bodo umrli, bodo dediči morali za nazaj poplačati vse te prejemke ali pa bo država polastninila to nepremičnino," je opozorila.