Novelo zakona o javnem naročanju medicinske opreme in pripomočkov je v zakonodajni postopek vložila koalicija s podporo SNS-a. Predlog je v uvodu predstavila poslanka SDS-a Karmen Furman, sicer predsednica preiskovalne komisije DZ-ja za področje nabav in upravljanja medicinske opreme in zdravstvenega materiala, ki je samo pri nabavi kolčnih protez ugotovila, da je razlika v ceni med slovenskimi bolnišnicami kar 75-odstotna.

Z uvedbo sistema evropsko primerljivih cen bi tovrstno prakso preprečili, je prepričana Furman: "Preprečili bi torej, da bi se enak material istega proizvajalca pri nas prodajal po bistveno višjih cenah kot v drugih evropskih državah kakor tudi, da bi se cene enakega materiala med slovenskimi bolnišnicami še naprej bistveno razlikovale".

V praksi bi se referenčna cena določila na javnem razpisu, oblikoval bi jo na novo ustanovljeni vladni urad, pristojen za centralno evidenco, po pregledu pridobljenih podatkov iz slovenskih bolnišnic in bolnišnic držav članic Evropske unije. "Z leti smo bili v Sloveniji priča številnim korupcijskim aferam o drago preplačanih medicinskih pripomočkih in opremi – nečemu, kar zakon, ki je danes pred nami, želi za večno odpraviti," je dejal Dušan Verbič iz poslanske skupine Konkretno.

Predlog bo podprla tudi poslanska skupina SNS-a. Jani Ivanuša je v obrazložitvi stališča opozoril, da sta zdravnika Marko Noč in Blaž Mravlje dokazala, da se samo pri nabavi žilnih opornic lahko privarčujete najmanj dva milijona evrov letno. "S tem denarjem bi lahko uspešno rešili problem financiranja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, denarja je torej dovolj, problem je v zakonih in v etiki vpletenih v javna naročila," je dodal.

Andrej Černigoj (NSi) je poudaril, da če se za medicinski material nameni manj denarja, ga bo več ostalo za dobro človeka v zdravstveni oskrbi in dodal: "Čakalne vrste bomo lahko skrajšali brez namenjanja dodatnega proračunskega denarja v zdravstveno blagajno."

Spremembe zakona predvidevajo, da se bo, če določenega artikla ne bo mogoče naročiti po referenčni ceni, niti z zakonsko dopustnim odstopanjem, ki predvideva, da se blago lahko nabavi do 10 odstotkov nad določeno referenčno ceno, blago lahko nabavilo s pogajanji brez predhodne objave. "S takšno ureditvijo se izognemo kartelnemu dogovarjanju ponudnikov, kar se je v praksi, kot je potrdila tudi ena izmed prič na preiskovalni komisiji, do zdaj dogajalo," je dodala Furman.

Novelo zakona bodo soglasno podprli v poslanski skupini DeSUS-a, saj ta po njihovem mnenju dodatno regulira področje javnega naročanja medicinske opreme in medicinskih pripomočkov. "To je tisti del javnega naročanja, ki je izrazito kontaminiran z grabežljivostjo ponudnikov s servilnostjo naročnikov, s spoštovanjem forme in uporabe stotin trikov za to, da se izogne smislu," je stališče obrazložil Robert Polnar.

Nasprotovanje dela opozicije

Da je novela v nasprotju z evropsko direktivo in da je v predlogu zakona odsotna metodologija izračuna referenčnih cen, pa so opozarjali v delu opozicije, ki predloga ne bo podprla.

V LMŠ-ju opozarjajo, da najnižja cena ne sme biti edino merilo, zagovarjajo namreč merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, za kar je treba najprej izdelati normative in standarde za nabavo. Da bo tako zastavljena ideja referenčne cene ponudnike kar sama navajala k temu, da gredo preko nje, je opozoril Rudi Medved. "In to bo seveda pomenilo na koncu tudi višjo ceno namesto nižje. To pomeni barantanje zunaj vseh okvirov, zunaj zakonskih okvirov," je dodal.

V SD-ju ocenjujejo, da se z dopolnili predlagane novele ne da popraviti. Kot je dejala Bojana Muršič, se je ne da popraviti v smeri, da bi preprečili velika tveganja za dodatna koruptivna dejanja in še večjega odtekanja javnega denarja v zasebne žepe. Predlagatelji so se namreč z dopolnili, sprejetimi na seji matičnega odbora, po njenih besedah lotili zgolj popravljanja administrativnih napak.

Da naj bi javne nabave v zdravstvu urejala stranka, katere mandat je zaznamoval prav sum korupcije pri nabavi zaščitne opreme, je ironija prve vrste, je dejala Nataša Sukič (Levica). Edino učinkovito rešitev v Levici vidijo v vzpostavitvi državne agencije, ki bi medicinsko opremo nabavljala za vse bolnišnice skupaj, brez posrednikov.

Poslansko skupino SAB-a je zmotilo, da k pripravi sprememb ni pristopila vlada oziroma pristojno ministrstvo v sodelovanju s strokovnjaki. Poslanec Andrej Rajh je dejal: "Celo več, na novelo vlada ni podala niti lastnega mnenja. Takšna drža je za stranko SAB dovolj zgovorna že sama po sebi."

To je zmotilo tudi nepovezane poslance. Janja Sluga je dejala, da se glede na časovno dimenzijo vložitve zakona ne morejo znebiti občutka, da se s tem zakonom rešuje predvsem javno podobo predsednice preiskovalne komisije. "Če hkrati s tem vidimo še fotografije druženja med predsednikom vlade in zdravstvenimi dobavitelji, je to dejstvo še eklatantnejše." Sprememb zakona ne bodo podprli, mu pa tudi ne bodo nasprotovali, saj po besedah Sluge v nekem delu predstavlja neki premik naprej.

Opozicijo je zmotila tudi uvedba vladnega urada, ki naj bi določal referenčne cene medicinskih pripomočkov, potem ko je vlada pod vodstvom SDS-a v preteklosti ukinila javno agencijo za javna naročila.

Potrjena pokojninska novela

DZ je danes z 81 glasovi za in nobenim proti sprejel pokojninsko novelo, po kateri se bodo pokojnine, uveljavljene do konca leta 2010, dodatno uskladile za 3,5 odstotka, v letu 2011 uveljavljene pokojnine za 1,7 odstotka, vse preostale pa za odstotek. Višji zneski bodo izplačani s pokojninami za januar konec tega meseca.

Glede na novelo se bodo s 1. januarjem letos na omenjeni način dodatno uskladile pokojnine in drugi prejemki, razen dodatka za pomoč in postrežbo in letnega dodatka.

Predlog novele je vložila poslanska skupina DeSUS, ki je želela najprej omogočiti 3,5-odstotno izredno uskladitev za vse upokojence. Tako naj bi odpravili posledice preteklih usklajevanj pokojnin in invalidskih nadomestil, ki v času med letoma 2010 in 2015 niso bila v skladu s sistemskim zakonom. Z letom 2018 pa so se začele pokojnine usklajevati tudi izredno. S tem se je primanjkljaj zaradi prenizko izplačanih pokojnin, ki je znašal 8,4 odstotka, začel zmanjševati, tako da zdaj znaša še 3,5 odstotka, so povedali danes.

Vendar pa je koalicija vložila dopolnilo, s katerim so sledili izračunom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z njimi primanjkljaj zaradi prenizko izplačanih plač v preteklosti ni enak za vse upokojence oz. so nekateri zaradi izrednih uskladitev že v ugodnejšem položaju, kot bi bili, če bi se pokojnine usklajevale po sistemskem zakonu.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin še pred glasovanjem so v SDS-u poudarili pomen, ki ga ima zagotavljanje socialne in materialne varnosti vseh skupin upokojencev. Kot so navedli, so številni med njimi že sicer v socialni stiski, v času epidemije covida-19 pa so še na dodatnih preizkušnjah.

V poslanski skupini Konkretno so spomnili, da so upokojeni v letu 2012 ali kasneje zaradi dozdajšnjih izrednih uskladitev po analizah pokojninskega zavoda že v ugodnejšem položaju, kot bi bili, če bi se pokojnine usklajevale po sistemskem zakonu. Poslanci NSi-ja pa so se zavzeli za to, da bi na dolgi rok ustvarili ravnovesje med pokojnino iz pokojninskega zavarovanja, upokojitveno starostjo in zagotovljeno pokojnino.

Primanjkljaj iz preteklosti bo s sprejetjem predlagane rešitve odpravljen, pa so bili zadovoljni poslanci DeSUS-a. Spomnili so tudi na to, da se bodo februarja pokojnine uskladile še redno, in sicer za približno štiri odstotke.

Tudi po oceni SNS-a je predlagana zakonska rešitev zelo dobra in v prid upokojencem. Sledi namreč načelu solidarnosti, socialnosti in ekonomske pravičnosti, so dejali.

V LMŠ-u zagovarjajo, da mora pokojninski sistem ljudem, ki jim je namenjen, zagotoviti dostojno življenje. Za to pa so potrebne dostojne pokojnine, so poudarili. V SD-ju pa so izpostavili, da je treba za obstoječe upokojence problem nizkih pokojnin reševati predvsem z večjo dostopnostjo varstvenega dodatka, medtem ko je treba za bodočo generacijo upokojencev rešitve iskati v višjih plačah in čim večji vključenosti zaposlenih v kolektivno dodatno zavarovanje.

Po prepričanju Levice bi moralo biti prvo vodilo, da bi pravično zavarovali najbolj revne upokojence, čemur pa predlagana rešitev ne sledi. To po njihovi oceni nakazuje zelo zgrešene prioritete.

Poslanski skupini SAB-a in nepovezanih poslancev pa sta posvarili pred nevarnostjo parcialnih posegov v pokojninski sistem. Parcialni posegi ga po navedbah SAB-a rušijo, zato bo treba v prihodnje področje nujno urediti na enotnih osnovah.

Nova raven znanja italijanskega jezika za strokovne delavce

DZ je na izredni seji s 44 glasovi za in s 33 proti potrdil tudi novelo zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja.

Novela na novo določa raven znanja italijanskega jezika za strokovne delavce v vrtcih in šolah z italijanskim učnim jezikom, za učitelje pa še dodaten preizkus znanja.

Predloga novele sta s podpisi koalicijskih poslancev v DZ vložila manjšinska poslanca Ferenc Horvath in Felice Žiža. Osnovni razlog za spremembo zakona je slediti spremembam v praksi v manjšinskem šolstvu v Sloveniji ter zagotoviti večjo kakovost šolstva v italijanskem učnem jeziku na Obali.

Predlagane spremembe so po navedbah predlagateljev plod analize obstoječega stanja ter pripomb ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol z italijanskim učnim jezikom.

Novela prinaša dve novosti. Tako določa, da morajo učitelji, ki v šolah z italijanskim učnim jezikom poučujejo slovenski jezik in druge tuje jezike, uspešno opraviti preizkus znanja italijanskega jezika na ravni C1 Skupnega evropskega jezikovnega okvirja Sveta Evrope.

Poleg tega se zvišuje raven znanja italijanskega jezika za strokovne, administrativne, tehnične, računovodske in druge delavce in način preverjanja ravni znanja. Zahtevana raven je odvisna od specifik delovnega mesta.