Če bodo poslanci na jutrišnji seji predlog podprli, bodo višji zneski izplačani s pokojninami za januar. Poleg izredne uskladitve je napovedana tudi redna uskladitev pokojnin v višini štirih odstotkov, izvedli pa naj bi jo prihodnji mesec.

Odbor DZ je dopolnjen predlog potrdil s 17 glasovi za in nobenim proti.

Predlog novele je vložila poslanska skupina DeSUS. Z njo so se zavzeli za 3,5-odstotno izredno uskladitev za vse upokojence. Po besedah Branka Simonoviča želijo tako odpraviti posledice preteklih usklajevanj pokojnin in invalidskih nadomestil, ki v času med letoma 2010 in 2015 niso bila v skladu s sistemskim zakonom. Z letom 2018 pa so se začele pokojnine usklajevati tudi izredno. S tem se je primanjkljaj zaradi prenizko izplačanih pokojnin, ki je znašal 8,4 odstotka, začel zmanjševati in zdaj znaša še 3,5 odstotka, je povedal.

Zakonodajno-pravna služba DZ je poudarila, da parcialni posegi v pokojninski zakon povzročajo nepreglednost sistema. Pokojninsko področje je zelo zahtevno, sistemski zakon pa je zaradi delnih posegov težko razumljiv, je dejala sekretarka službe Andreja Kurent.

V Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ugotavljajo, da so nekateri upokojenci zaradi izrednih uskladitev že v ugodnejšem položaju, kot bi bili, če bi se pokojnine usklajevale po sistemskem zakonu. Generalni direktor zavoda Marijan Papež je vloženo koalicijsko dopolnilo ocenil kot zelo dobro, saj se bo primanjkljaj iz preteklosti končno res odpravil. Sicer pa bo treba po njegovih besedah za izvedbo dopolnila na letni ravni zagotoviti 145 milijonov evrov.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič pa je spomnila na izračune pokojninskega zavoda, po katerih niso vsi upokojenci enako prikrajšani. Zavodovemu mnenju želi slediti dopolnilo koalicije, je pojasnila.

Predlagana novela ne rešuje vseh krivic, ki so se zgodile upokojencem v preteklosti, je v razpravi poslancev dejal Miha Kordiš iz Levice. Usklajevanje pokojnin bi moralo biti po njegovem mnenju sicer v absolutnem znesku in za vse upokojence enako. "Če se življenje za vse draži enako, naj bo tudi usklajevanje enako za vse," je poudaril. Po vloženem dopolnilu pa 3,5 odstotka višjih pokojnin ne bodo dobili vsi upokojenci, zato se v Levici ne strinjajo z njim.

Poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek je medtem izpostavil, da si aktualna vlada prizadeva za boljši položaj upokojencev, tudi za višje pokojnine. S tem namenom so v koaliciji vložili dopolnilo, s katerim se bodo krivice iz preteklosti odpravile, je dejal.

Poleg izredne uskladitve je napovedana tudi redna uskladitev pokojnin, ki naj bi po oceni Zpiza znašala približno štiri odstotke, izvedli pa bi jo v februarju.

Kot je za Radio Slovenijo poročala Urška Valjavec, je v Sloveniji upokojencev več kot 620.000, kar predstavlja tudi precej široko volilno bazo. To je v preteklosti nagovarjal predvsem DeSUS, v zadnjih letih pa jo nagovarjajo skoraj vse politične stranke, ne glede na njihovo usmerjenost. Glasove na volitvah bodo nabirali tudi številni prestopniki iz DeSUS-a, v katerem so obljubljali najmanj 1000 evrov pokojnine. "Gre zgolj za večkrat slišane predvolilne floskule, ki bi jih morali upokojenci preslišati," je za Radio Slovenija dejala novinarka Večera Tanja Fajnik Milakovič. "Gre za to, da so pokojnine pravice, za katero smo delali in vplačevali prispevke. Zato bi morali upokojenci zahtevati konkretne rešitve in na koncu mandata pri političnih strankah tudi preverjati, kaj od tega je bilo uresničeno."

Revščina med starejšimi se kljub različnim dodatkom ne zmanjšuje. "Na žalost se število prejemnikov nizkih pokojnin ne zmanjšuje. Dobivajo jih tudi novi upokojenci, in če naš sistem ne bil solidarnostno naravnan, bi bile njihove pokojnine še nižje," je prepričana urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž. Obe sogovornici se strinjata, da bo treba v novem mandatu odpreti in zaključiti vprašanje korenite pokojninske reforme.