DZ je danes s 47 glasovi za in devetimi proti potrdil predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH). Z njo se med drugim uvaja nadzor računskega sodišča nad poslovanjem holdinga in njegovih odvisnih družb in vpeljuje nekatere poenostavitve pri upravljanju z državnim premoženjem v vmesnem obdobju.

Medtem z državnim premoženjem upravlja Slovenska odškodninska družba (Sod), poleg tega pa za zdaj še vedno obstajajo nekateri drugi upravljavci, kot so Kapitalska družba (Kad), Modra zavarovalnica, DSU in PDP.

Zato je vlada za odpravo določenih anomalij pri upravljanju državnih naložb v tem vmesnem obdobju predlagala zakonsko novelo, ob tem pa je v zakon vključila nekatere nove rešitve.

Holding bo pod drobnogledom državnih revizorjev
Holding in njegove odvisne družbe po novem ne bodo le pod nadzorom računskega sodišča, temveč bodo tudi hkrati zavezanci po zakonu o javnem naročanju in za dostop do informacij javnega značaja.

Omenjene obveznosti pa ne bo veljale za tiste družbe, v katerih ima holding kapitalsko naložbo, če takšna družba ni zavezanec po zakonodaji o javnem naročanju in zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja.

Sod bo do uveljavitve klasifikacije državnih naložb potreboval soglasje DZ na predlog vlade za razpolaganje z državnimi naložbami, če skupna knjigovodska vrednost naložbe presega 20 milijonov evrov ali država dosega najmanj 25-odstotni lastniški delež ali 25-odstotni delež glasovalnih pravic.

Sod pa kljub drugačnim začetnim načrtom ne bo več potreboval soglasja vlade za vsakodnevno upravljanje z naložbami. To bo namreč lahko počel samostojno, vendar pa bo moral do sredine maja sprejeti kodeks upravljanja državnih naložb.

Ob tem bo veljalo, da uprava in nadzorniki Soda oziroma holdinga z vsem svojim premoženjem solidarno odškodninsko odgovarjajo za škodo zaradi nevestnega in protipravnega upravljanja, če ne dokažejo, da so ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.

Poleg tega bo moral Sod oziroma holding DZ na predlog vlade redno poročati o upravljanju državnih naložb.

DZ umaknil novelo ZUJF-a
DZ je s 76 glasovi za in nobenim proti iz zakonodajnega postopka umaknil novelo zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf), s katero bi razveljavili znižanje pokojnine delu upokojencev. Poslanci so ocenili, da novela ni več potrebna, saj je vsebovala enake določbe kot odločba ustavnega sodišča, s katero je to že razveljavilo del zakona.

Zujf je namreč okoli 26.000 upokojencem, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja proračun (gre za udeležence NOB, vojne veterane, nekdanje vojake JLA, športnike in umetnike), znižal pokojnine, kar pa je po mnenju ustavnega sodišča neustavno.

Ker je omenjena novela, ki sta jo v DZ vložili PS in SD, predvidevala podobno kot narekuje odločba ustavnega sodišča, novela po oceni poslancev ni več potrebna.

Vlada je tudi že pripravila tehnični zakon, ki naj bi uredil povračilo premalo izplačanih pokojnin za vse enako. Zgolj na podlagi odločbe ustavnega sodišča bi bili namreč do povračila upravičeni samo tisti, ki so se na odločbe o znižanju pokojnin pritožili.

Državna pomoč podjetjem v težavah
DZ je tudi sprejel novelo zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Novela k možnim pomočem dodaja kapitalsko naložbo, omogoča pa pomoč tudi podjetjem, kjer ima država več kot četrtinski delež, in ukinja zgornji znesek višine državne pomoči.

Nov program socialnega varstva
Poslanci so brez glasu proti sprejeli resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020. Vrednost programa je ocenjena na nekaj več kot 622 milijonov evrov. Kot je dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, si program zastavlja tri glavne cilje: zmanjševanje tveganja revščine in večja socialna vključenost socialno ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva, izboljšanje kakovosti storitev in programov ter zagotavljanje njihove dostopnosti in dosegljivosti. Dokument med drugim predvideva črpanje sredstev iz Evropskega socialnega sklada v večjem obsegu, s čimer bi lahko zagotovili ustrezno pomoč tako starejšim ljudem kot drugim ranljivim skupinam.