Izredna seja, za razpravo so bile predvidene tri ure in pol, se je sklenila v manj kot eni uri. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so zakonu podporo izrekli v koalicijskem SMC-ju, DeSUS-u in SD-ju. Podprli sta ga tudi nepovezani poslanki Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček. Na drugi strani pa so v opozicijskem SDS-u, NSi-ju in ZL-ju zakonu podporo odrekli.

Dogovor s sindikati odpravo varčevalnih ukrepov postavlja v leti 2017 in 2018
V prihodnjem letu sta predvideni odpravljanje anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov ter sproščanje pri regresu in premijah kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Skupni učinek na javnofinančne izdatke v letu 2017 naj bi znašal 56 milijonov evrov. Če bi se sprostili vsi ukrepi, pa bi se javnofinančni odhodki v letu 2017 povišali za 215 milijonov evrov.

Z obravnavanim zakonom se urejajo višina regresa, omejitve pri delovni uspešnosti, zamik napredovanj in možnost nižjega vplačila kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Sama višina premij se določa z aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki so ga vlada in sindikati podpisali v sredo. Kar zadeva odpravljanje anomalij v plačnem sistemu, pa se morajo vlada in sindikati do 1. maja še dogovoriti o novih uvrstitvah delovnih mest.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je poudaril, da so v celotnih pogajanjih sodelovali z ministrstvom za finance, predloge sproti preračunavali in iskali rešitve, in da si upa trditi, da do zadnjega evra vedo, kako bo te rešitve v proračunu mogoče dejansko izpeljati. Dogovor ima po njegovih besedah obvladljive posledice za javne finance. Zadovoljen pa je tudi zato, ker so predvsem na koncu pogajanj dali poudarek najslabše plačanim javnim uslužbencem.