Tak predlog so vložili, saj želijo državljane spodbuditi k pogostejšemu izobešanju zastave in hkrati prepovedati javno poveličevanje vseh simbolov totalitarnih režimov, so sporočili iz stranke.

V SDS-u poudarjajo, da je bil zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi sprejet leta 1994, kar nakazuje, da sta se zakonodaja in sistem državne uprave od takrat močno spremenila in narekuje terminološko posodobitev.

Zdaj veljavni zakon ima pomanjkljivosti in je v očitnem neskladju z ustavo, opozarjajo v SDS-u. Ustava namreč v svojem 6. členu kot himno nedvoumno določa celotno Zdravljico. Zakon pa zdaj Zdravljice kot himne sploh ne določa, temveč kot himno določa izključno sedmo kitico te pesmi.

Hkrati opozarjajo, da je treba spremeniti in opredeliti kazenske določbe, ki opredeljujejo uporabo grba, zastave ali slovenske narodne zastave pravne osebe, odgovorne osebe pravne osebe pravne osebe, zasebnika in fizične osebe v obliki ali z vsebino, ki je v nasprotju z ustavo oziroma zakonom.

Poudarjajo še, da je zaradi težkih izkušenj Slovencev z vsemi totalitarnimi režimi treba opredeliti, da je vsako javno izražanje idej prek ali s pomočjo totalitarnih simbolov strogo prepovedano in mora biti strogo sankcionirano, saj gre za izrazito delovanje v nasprotju s temeljnimi postulati države in njenimi uradnimi simboli. S predlogom zakona se prepoveduje javno poveličevanje vseh totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in državnih simbolov.

Večina državljanov obstoječi zakon po mnenju SDS-a razume, kot da je zastavo Republike Slovenije dovoljeno izobešati zgolj in samo ob državnih praznikih. "To kaže na potrebo po jasnejšem zapisu načela svobodnega obešanja zastave, s čimer bi zagotovo pripomogli k pogostejšemu izobešanju zastave," so poudarili v SDS-u.

Zdaj veljavna zakonodaja ne določa, da bi morala biti slovenska državna zastava izobešena v glavnem mestu na vidnem mestu. Obešanje zastav lokalnih skupnosti je urejeno v predpisih lokalnih skupnosti. Ljubljana ima dvojno vlogo, saj ima poleg statusa mestne občine tudi status glavnega mesta, zato ni stvarno upravičenega razloga, da poleg zastav lokalne skupnosti na vseh mestih ne bi bile izobešene tudi slovenske zastave, še poudarjajo v SDS-u.

Hkrati so poudarili še, da so težave z vrstnim redom izobešanja zastav stalnica na vseh vrstah dogodkov, zaradi česar je treba precej jasneje določiti hierarhijo vseh mogočih simbolov in na jasen način določiti načine izobešanja zastav.