Izmed 71 poslancev jih je 65 glasovalo za sklep o nepriznavanju predpisov Hrvaške, ki kršijo ozemeljsko celovitost Slovenije, vključno z danes izpogajanim amandmajem. Štirje poslanci so bili proti.

Predlog SNS-a zavrnjen
Nato so poslanci prešli k drugi točki izredne seje, ki je bila namenjena razpravi o referendumski pobudi poslanske skupine SNS. Svojo podporo predlogu so izrekli le člani poslanske skupine SNS, drugi so bili proti, kar je bilo očitno tudi po glasovanju - glasovalo je 63 poslancev, štirje so bili za, 59 pa proti.

Seja se je sicer začela s spremembo dnevnega reda (razpravo in glasovanje o sklepu so prestavili na prvo mesto), nato pa je Pavel Gantar sejo za 45 minut prekinil. Po prekinitvi je zbrane najprej nagovoril predstavnik predlagatelja sklepa, torej SLS-a, Jakob Presečnik, za njim je besedo dobil Ivo Vajgl, ki je predlog predstavil, nato pa je zbrane nagovoril še premier Borut Pahor.

Premier Pahor je v svojem govoru poslance pozval, naj predlog sprejmejo, in jih opomnil: "Združeni lahko zmagamo, razdeljeni lahko samo izgubimo." Pahor je poslance opomnil, da bo Slovenija, če se ne odloči za refendum, s tem okrepila svoja pogajalska izhodišča za dosego nacionalnih interesov.

Pahor: Želel bi si, da se mi z zunanjo politiko ne bi bilo treba ukvarjati
Na očitke nekaterih poslancev, da se koalicija preveč ukvarja z zunanjepolitičnimi vprašanji, pozablja pa na gospodarsko in finančno krizo, je Pahor odgovoril: "Če bi lahko izbiral, bi izbral situacijo, ko se mi z zunanjepolitičnimi temami v tem trenutku ne bi bilo treba ukvarjati, zato da bi se lahko ukvarjal z domačimi." Obenem je zagotovil, da je vlada pripravila tudi ukrepe za rešitev krize.

Svoja stališča so najprej predstavili predstavniki poslanskih skupin, nato pa so besedo dobili še posamezni poslanci. Vodji poslancev Zaresa in DeSUS-a sta napovedala, da bodo sklep podprli, Zmago Jelinčič pa je dejal, da SNS predloga ne bo podprl, "ker je slab". Podporo sklepu je izrekel tudi Jakob Presečnik v imenu SLS-a, Anton Anderlič v imenu LDS-a, Darja Lavtižar Bebler v imenu SD-ja in Branko Grims, predstavnik SDS-a.

SSN bo zbiranje podpisov nadaljeval
Nekateri poslanci so ob tem opozili, da se lahko kljub sprejetju sklepa zgodi, da se bo zbiranje podpisov za refendum nadaljevalo. Na to se je že odzval tudi Marjan Podobnik, ki je dejal, da bo Zavod 25. junij prekinil vse aktivnosti v zvezi z razpisom referenduma, k temu pa je pozval tudi Stranko slovenskega naroda. A v tej stranki so se odločili, da bodo z zbiranjem podpisov nadaljevali ne glede na odločitev poslank in poslancev o razširjenam sklepu.

Ivo Vajgl, predsednik odbora za zunanjo politiko, ki je sklep predstavil, je o njem dejal: "Ta dokument je nastajal v duhu zavedanja odgovornosti, ki jih imajo DZ in njegova delovna telesa do zaščite nacionalnih interesov."

Vajgl je v svojem nagovoru poudaril tudi, da je za Slovenijo nesprejemljiva praksa enostranskih ukrepov, kar se tiče vprašanja meje. "Čeprav članstvo v zvezi Nato in postopek za sprejem v zvezo ni enak kot postopek za vstop v EU, se je članom odbora zdelo potrebno, da sprejmemo dokument, ki je smiselno povzel pobudo, ki je bila izražena v prvotnem predlogu SLS-a, vendar je bilo v razpravi izraženo mnenje, da je treba predlog spremeniti," je dejal Vajgl.

Presečnik: DZ mora prevzeti odgovornost
Prvopodpisani pod predlog sklepa SLS-a, Jakob Presečnik, je dejal, da je čas, da "jasno in nedvoumno zavzamemo stališče in s sklepom zaščitimo interese". Dejal je še, da so glede sklepa z vsemi poslanskimi skupinami in vlado dosegli sporazum in poslancem predlagal, da ga sprejmejo. Pozneje je opozoril še: "Če bi DZ pravočasno sprejel resolucijo o meji s Hrvaško, ki je v proceduri že 10 let, ali pa o katerem drugem predlogu, zdaj o tem ne bi odločali na očeh svetovne javnosti." "DZ mora prevzeti odgovornost, da zaščiti slovensko ozemlje," je še dejal.

Zmago Jelinčič je dejal, da SNS sklepa ne bo podprl. V obrazložitvi odločitve je izrazil prepičanje, da je sklep slab, saj pomeni zavezo le za slovenski državni zbor, za Hrvaško pa ne. To je dokazoval z besedami: "Ko je Sanader mislil, da je Slovenija potrdila vstop Hrvaške v Nato, se Pahorju ni hotel oglašati na telefon. Mislil si je, po domače, 'ko ga jebe'. Ko se je glede vstopa v Nato zapletlo, je bil Sanader takoj dosegljiv."

Anton Anderlič je v svojem nagovoru dejal: "Državni zbor danes ponovno opravlja popravni izpit. DZ je ponovno na preizkušnji." Izrazil je zaskrbljenost nad delom DZ-ja in dodal, da ni prav, da "75 glasov poslancev in poslank DZ-ja ne zadošča za zaupanje, da vsi delamo dobro in v korist Slovenije".

Lavtižar Bebler: Slovenija bi si poslabšala položaj
Darja Lavtižar Bebler je v imenu SD-ja razložila: "Slovenija bi si z omejevanjem vstopa Hrvaške poslabšala ugled v Natu in v širši mednarodni skupnosti." Dodala je še: "V slovenskem nacionalnem interesu je, da Hrvaška vstopi v Nato, saj se bo Hrvaška s svojim članstvom v Natu morala podrediti, kar je v slovenskem interesu."

Predstavnik SDS-a, Branko Grims, je dejal: "Star slovenski pregovor pravi, da gre osel samo enkrat na led. Ampak danes je vladajoča koalicija že drugič na popravnem izpitu. In ta drugi popravni izpit je prišel prepozno." Omenil je še, da je bil kot vodja slovenske delegacije pri Natu, kjer je med pogovori s predstavniki držav, ki so naše zaveznice, ugotovil, da se Sloveniji dogaja velika škoda.

Janez Janša je o sklepu dejal: "Sama vsebina tega teksta ni nekaj novega, v tem DZ-ju je bilo to že povedano." Nato pa je izrazil mnenje, da je, "če s sprejetjem tega sklepa lahko preprečimo škodo, to potrebno izglasovati". "Če bo prišlo do zbiranja podpisov in referenduma, potem bo Slovenija v situaciji, ko ne more dobiti ničesar," je prepričan Janša, ki pravi še: "Nasprotovati referendumu z izjavami, da je to zloraba demokracije, je brezpredmetno."

Odbor pripravil spremenjen sklep
Člani odbora za zunanjo politiko so danes obravnavali spremenjen sklep, o katerem bodo poslanci na izredni seji tudi glasovali - po besedah predsednika odbora Iva Vajgla so v sklepu tiste točke, za katere "smo enotno menili, da jih je dobro omeniti in jih v ničemer ni mogoče razumeti kot slabo sporočilo tudi na hrvaški strani". Sklep so sicer dopolnili z izjavo: "Na dan
osamosvojitve, 25. 6. 1991, so slovenski organi med drugim izvajali pristojnosti v zaselkih na levem bregu Dragonje, na ozemljih na levem bregu Mure pri Hotizi in Slovenija je imela teritorialni stik z odprtim morjem in je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom".

Podobnik ni bil zadovoljen s ponedeljkovim sklepom
Ponedeljkov sklep odbora DZ-ja za zunanjo politiko, da je Hrvaška z več enostranskimi dejanji spreminjala ozemeljski status quo, ni zadovoljil drugega pobudnika referenduma, Zavoda 25. junij, saj ne določa, katero ozemlje je Slovenija na dan osamosvojitve dejansko nadzirala. Zavod, ki ga vodi Marjan Podobnik, in zunanjparlamentarna stranka SSN sta zato vložila pobudo za razpis referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, ki sta jo podprla z več kot 5.000 podpisi. Marjan Podobnik je ob tem sicer napovedal, da bodo pobudniki, če DZ poleg sklepa sprejme tudi dodatek, v katerem bo opredelil tudi to, kaj je Slovenija na ta datum nadzirala, referendumske dejavnosti ustavili.

Ilešiču podpora za sodnika na Sodišču Evropskih skupnosti
Poslanke in poslanci so s tajnim glasovanjem s 67 glasovi za in enim proti za kandidata Republike Slovenije za sodnika Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu izvolili predavatelja na ljubljanski Pravni fakulteti Marka Ilešiča, ki ga je predlagal predsednik republike Danilo Türk.

A. K. K./T. K.