Z zakonom se v slovenski pravni red prenaša direktiva Evropske unije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranja terorizma iz maja 2015. Po prvotnem načrtu bi jo morale članice v nacionalno zakonodajo prenesti do junija prihodnje leto, a so se zaradi novih terorističnih groženj zavezale, da bodo to storile že do konca tega leta.

Urad za preprečevanje pranja denarja z novim zakonom dobiva inšpekcijska pooblastila, v skladu s katerimi bo lahko izvajal nadzor pri vseh zavezancih na kraju samem. Trenutna ureditev mu namreč ne omogoča optimalnega nadzora in preprečevanja pranja denarja oz. financiranja terorizma.

Zakon med drugim znižuje mejne vrednosti, nad katerimi morajo zavezanci uradu sporočati podatke o gotovinskih transakcijah, in sicer s 30.000 evrov na 15.000 evrov.

Vzpostavljen bo tudi register dejanskih lastnikov oz. fizičnih oseb, ki so končni lastniki podjetja, ga nadzirajo, kako drugače obvladujejo ali v imenu katerih se izvaja določena transakcija. Subjekti, ki so vpisani v poslovni register, bodo morali tako ugotoviti podatke o dejanskih lastnikih in jih vpisati v nov register.

Poslanci so v sprejemanju zakona sklenili tudi, da se med zavezance, ki bodo morali ugotavljati dejanske podatke o lastnikih, dodata tudi Slovenski državni holding (SDH) in Družba za upravljane terjatev bank (DUTB).

Izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi
Po noveli zakona o preprečevanju pranja denarja so poslanci drugič obravnavali novelo zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Bistvo novele je, kot je uvodoma povedal Minister za kulturo Tone Peršak je v treh točkah razložil bistvo novele in sicer, da se nacionalni program za kulturo (NPK) opredeli kot resnično strateški dokument za načrtovanje kulturne politike za najmanj osem let, da se začenja olajševati položaj samozaposlenih ter omogoča predčasno upokojevanje baletnih plesalcev z vsemi pripadajočimi pravicami.

Predstavniki vseh poslanskih skupin so menili, da so predlagane spremembe smiselne, od kulturnega ministrstva pa kmalu pričakujejo predloge za temeljito prenovo kulturnega modela, o kateri se govori že dlje časa in ki jo je trenutna koalicija uvrstila v sam vrh koalicijske pogodbe na področju kulture.

SDS-ovi zakoni brez podpore
Namen novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, vložili so jo poslanci SDS-a, je črtanje določbe, ki določajo zaznambo na nepremičnine za prejemnike socialne pomoči in varstvenega dodatka ter obveznost vračanja prejete pomoči iz dediščine prejemnika.

Pričakovati je, da poslanska večina predloga ne bo podprla in bo torej končal svojo zakonodajno pot. Podobna usoda bo po vsej verjetnosti doletela novelo zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, s katero poslanci SDS-a predlagajo uvedbo vajeništva. Predlog zakona o vajeništvu pripravlja tudi vlada, zato ni pričakovati, da bo predlog SDS-a prestal prvo obravnavo.