Poslanci opozicije in koalicije so skoraj sedemurno razpravo v DZ-ju namreč izkoristili za ponovitev argumentov, zakaj je vladni projekt dober oz. slab.

Zahtevo za sklic današnje izredne seje so sicer vložili poslanski skupini SDS-a in NSi-ja, dva nepovezana poslanca ter samostojni poslanec Andrej Čuš. Predlagatelji so namreč prepričani, da je vlada s tem, ko si je iz proračuna zagotovila sredstva za financiranje kampanje pred referendumom o zakonu o drugem tiru v višini 97.000 evrov, v nepošteni prednosti pred drugimi organizatorji kampanje.

O priporočilih vladi v zvezi z vzpostavitvijo pogojev za zagotavljanje enakosti položaja v referendumski kampanji, pri financiranju referendumske kampanje in za uravnoteženost možnosti predstavitve stališč poslanci sicer niso glasovali, saj jih je že prejšnji teden zavrnil pristojni odbor DZ-ja za notranje zadeve. Večji del seje so namenili razpravi o drugem tiru.

"Janševa vlada bi to lahko storila sama"
Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Branko Grims (SDS), ima sicer odločitev vlade, da si za referendumsko kampanjo nameni 97.000 evrov, podlago v zakonu, ki je bil sprejet v času vlade Boruta Pahorja, v SDS-u pa so po njegovih besedah že takrat opozarjali, da predstavlja očitno kršitev ne samo ustavnih norm, ampak tudi mednarodnih predpisov in pravil.

Igor Zorčič je v imenu poslanske skupine SMC-ja odvrnil, da pobudniki izredne seje nimajo iskrenih namenov po rešitvi financiranja referendumskih kampanj, ampak si zagotavljajo medijsko pozornost za podajanje stališč o temah, ki zadevajo referendum. Če bi zakon želeli spremeniti, bi se tega v SDS-u po njegovem mnenju lotili s pripravo predloga novele zakona, pa tega niso storili.

Anja Bah Žibert (SDS) je menila, da se tisti, ki menijo, da bi moral SDS pripraviti novelo zakona, delajo norca, saj koalicija ni podprla nobenega predloga, ki so jih pripravili v največji opozicijski stranki.

Tudi v Levici so poudarili, da so imeli predlagatelji že možnost spremeniti zakonodajo, pa tega niso storili. Kot je pojasnil Matej T. Vatovec (Levica), bi SDS, če bi želel preprečiti sodelovanje vlade v kampanji, to predlagal sam oz. bi lahko že Janševa vlada to, kar zdaj priporoča Cerarjevi vladi, naredila sama pred petimi leti.

V SD-ju današnjo sejo vidijo kot del referendumske kampanje. Kot je dejala Bojana Muršič, so pobudniki referenduma nenehno z nečim nezadovoljni, ob tem pa je med drugim spomnila na nasprotovanje samemu datumu referenduma. Vlada je predlagateljica zakona in odgovorna za njegovo uveljavitev, zato ji ne bi smeli odreči sodelovanja v kampanji, je poudarila.

Tudi Benedikt Kopmajer (DeSUS) je dejal, da ob prebiranju zahteve pade v oči predvsem to, da so v SDS-u in NSi-ju šele zdaj po sedmih letih in ko je referendum, na katerem jim ne kaže prav dobro, čeprav so na matičnem delovnem telesu sami zagotavljali drugače, pred vrati, ugotovili te nepoštene kršitve ustave in konvencij.

Vlada ne more pridobivati dodatnih sredstev
Do vladne poteze je bila medtem kritična Iva Dimic (NSi). Kot je dejala, očitno več kot 48.000 podpisov za referendum o zakonu o drugem tiru za vlado ni zadosten razlog, da prisluhne nasprotnim argumentom strokovne in laične javnosti. Če bi vlada ravnala v skladu s predvolilnimi zavezami o odprtem dialogu s civilno družbo, bi ji omogočila enakopravni položaj v kampanji, je prepričana.

Bojan Dobovšek iz poslanske skupine Nepovezanih poslancev meni, da ima vlada v kampanji veliko prednost, ker ima na svoji strani številne institucije, prav tako ima večji dostop do medijev, zdaj pa je pridobila še 97.000 evrov za kampanjo. Nasprotniki tega nimajo, je poudaril.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Nejc Brezovar je očitke, da bi bila vlada v boljšem položaju, zavrnil. Med drugim je pojasnil, da vlada ne more pridobivati drugih sredstev, preostalim organizatorjem kampanje pa je to dovoljeno. Pri tem je naštel, da je vlada kot organizator sodelovala že v več referendumskih kampanjah, in sicer o malem delu, o arhivih, o delu na črno in o referendumu o pokojninski reformi.

Jasna Murgel (SMC) pa je prepričana, da so predlagatelji sejo izkoristili kot brezplačen medijski prostor za kampanjo, tema izredne seje pa se ji zdi za lase privlečena. Kritična je bila do vsebine razprave, ki je bila bolj kot zakonskim spremembam namenjena drugemu tiru. Tudi če bi vlada priporočila sprejela in dala predlog novele, te spremembe ne bi mogle veljati za nazaj in za tekočo referendumsko kampanjo, je poudarila.